Združeni zadevi T‑479/11 in T‑157/12

Francoska republika
in
IFP Énergies nouvelles

proti

Evropski komisiji

„Državna pomoč – Iskanje nafte – Implicitno in neomejeno državno poroštvo, podeljeno Institut français du pétrole (IFP) z dodelitvijo statusa osebe javnega prava industrijske in komercialne narave (EPIC) – Prednost – Domneva prednosti“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 26. maja 2016

1.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Dodelitev prednosti prejemnikom – Državno poroštvo v korist podjetja, za katero se ne uporabljata običajna postopka prisilne poravnave in stečaja – Dokaz obstoja prednosti, ki ga mora predložiti Komisija – Presoja ob upoštevanju vseh upoštevnih elementov – Prednost, ki pride do izraza v odnosu med podjetjem, ki je upravičeno do navedenega poroštva, in njegovimi upniki

(člen 107(1) PDEU)

2.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Dodelitev prednosti prejemnikom – Državno poroštvo v korist podjetja, za katero se ne uporabljata običajna postopka prisilne poravnave in stečaja – Dokaz obstoja prednosti, ki ga mora predložiti Komisija – Povsem hipotetična obrazložitev – Obrazložitev, ki ne zadosti dokaznemu bremenu

(člen 107(1) PDEU)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Upravni postopek – Obveznosti Komisije – Skrben in nepristranski preizkus – Upoštevanje čim bolj popolnih in zanesljivih elementov – Obseg obveznosti

(člen 108(2) PDEU)

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Pravna sposobnost – Razlaga na podlagi objektivnih dejavnikov – Sodni nadzor – Obseg

(člen 107(1) PDEU)

5.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odprava pomanjkljivosti v obrazložitvi med sodnim postopkom – Nedopustnost

(člen 296 PDEU)

6.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Dodelitev prednosti prejemnikom – Nujnost upoštevanja učinkov ukrepa, zato da se ugotovi prednost za prejemnika

(člen 107(1) PDEU)

7.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Dodelitev prednosti prejemnikom – Državno poroštvo v korist podjetja, za katero se ne uporabljata običajna postopka prisilne poravnave in stečaja – Dokaz o obstoju prednosti z domnevo izboljšanja finančnega položaja tega podjetja – Meje

(člen 107(1) PDEU)

8.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Preizkus sheme pomoči kot celote – Dopustnost – Preučitev splošnih značilnosti pomoči, ki je bila dodeljena na podlagi sheme pomoči in ki bi jo bilo treba priglasiti – Nedopustnost

(člen 108 PDEU)

9.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Dodelitev prednosti prejemnikom – Državno poroštvo v korist podjetja, za katero se ne uporabljata običajna postopka prisilne poravnave in stečaja – Dokaz o obstoju prednosti z domnevo izboljšanja finančnega položaja tega podjetja – Ovrženje navedene domneve

(člen 107(1) PDEU)

1.      Pojem državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU ne obsega le pozitivnih storitev, temveč tudi ukrepe, ki v različnih oblikah znižujejo stroške, ki običajno bremenijo proračun podjetja, in so zato, ne da bi bili subvencije v pravem pomenu besede, enake narave in imajo enake učinke. Za državne pomoči se tako štejejo vsi državni ukrepi v kateri koli obliki, ki lahko neposredno ali posredno dajejo prednost podjetjem ali ki jih je treba obravnavati kot gospodarsko korist, ki je upravičeno podjetje v normalnih tržnih razmerah ne bi dobilo.

Komisija mora, da bi preverila, ali je podjetje, ki je prejemnik, deležno gospodarske prednosti, ki je v normalnih tržnih razmerah ne bi dobilo, opraviti popolno presojo vseh upoštevnih elementov sporne transakcije in njenih okoliščin, vključno s položajem tega podjetja in upoštevnim trgom.

V zvezi s tem metoda, ki jo je Komisija izbrala, da bi ugotovila, ali za osebo javnega prava, ki se ukvarja z raziskavami, obstaja gospodarska prednost, od katere je imela korist zaradi podelitve statusa osebe javnega prava industrijske in komercialne narave, ki je upravičena do implicitnega in neomejenega državnega poroštva, in ki zajema preučitev prednosti, do katere je prišlo v razmerjih med navedeno osebo javnega prava in njenimi upniki, ni pravno napačna.

Prednost, ki izhaja iz državnega poroštva, ki je del statusa podjetja, ki je deležno tega poroštva, nastane v odnosu, ki veže to podjetje na njegove upnike. Da bi bilo mogoče v posameznem primeru sklepati, da obstaja prednost, pa je potrebno, da se ugodnejše obravnavanje, ki ga upniki namenijo podjetju, deležnemu poroštva, ter stroški in prihodki tega podjetja, ki se zaradi tega obravnavanja znižajo oziroma povečajo, ugotovijo ob upoštevanju vseh upoštevnih elementov sporne transakcije in njenih okoliščin, vključno s položajem podjetja, ki ima prednost, in upoštevnim trgom.

(Glej točke 70, 71, 82, 83, 87 in 88.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 71, od 94 do 108, 114 in 115.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 72.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 73 do 75.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 126 in 130.)

6.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 129.)

7.      Čeprav je Sodišče v sodbi z dne 3. aprila 2014, Francija/Komisija, C‑559/12 P, potrdilo, da obstaja izpodbojna domneva, da odobritev implicitnega in neomejenega državnega poroštva v korist podjetja, za katero se ne uporabljata običajna postopka prisilne poravnave in stečaja, povzroči izboljšanje njegovega finančnega položaja z zmanjšanjem stroškov, ki običajno bremenijo njegov proračun, pa je možnost uporabiti domnevo kot način dokazovanja odvisna od verjetnosti trditev, na katerih ta domneva temelji.

V zvezi s tem domneva, določena v navedeni sodbi, temelji na dvojni premisi, katere verjetnost priznava Sodišče ter v skladu s katero, prvič, obstoj poroštva javnih organov države članice ugodno vpliva na to, kako upniki ocenjujejo tveganje neplačila pri prejemniku tega poroštva, in drugič, se ta ugoden vpliv kaže v znižanju stroškov kredita. Vendar verjetnost trditve, ki jo navaja Komisija, da se ugoden vpliv obstoja poroštva javnih organov države članice na to, kako upniki ocenjujejo tveganje neplačila pri prejemniku tega poroštva, kaže v znižanju cen, ki jih navedenemu prejemniku odobrijo njegovi dobavitelji, ni samoumevna.

Komisija se nikakor ne more sklicevati na navedeno izpodbojno domnevo, ki jo je Sodišče določilo v navedeni sodbi, zato da bi dokazala obstoj prednosti v odnosih med osebo javnega prava, ki se ukvarja z raziskavami in ima implicitno in neomejeno poroštvo države, ter njenimi dobavitelji in strankami, ker je uporaba te domneve omejena na odnose, ki vključujejo financiranje, posojilo ali, širše, kredit s strani upnika take osebe javnega prava, zlasti odnose med to osebo ter bančnimi in finančnimi ustanovami.

(Glej točke od 136 do 139, 142 in 160.)

8.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 165 do 173.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 187 do 195.)