Zadeva C‑386/16

„Toridas“ UAB

proti

Valstybinė mokesčių inspekcija prie Lietuvos Respublikos finansų ministerijos

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,

ki ga je vložilo Lietuvos vyriausiasis administracinis teismas)

„Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 138(1) – Opredelitev transakcije kot dobave znotraj Skupnosti – Oprostitev dobav blaga znotraj Skupnosti – Pridobiteljeva namera preprodaje kupljenega blaga subjektu v drugi državi članici, preden blago zapusti ozemlje prve države članice – Morebiten vpliv predelave dela blaga pred njegovim prevozom“

Povzetek – Sodba Sodišča (deveti senat) z dne 26. julija 2017

1.        Usklajevanje davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Oprostitve v zvezi s transakcijami znotraj Skupnosti – Oprostitve dobav blaga – Zaporedne dobave enakega blaga, ki pomenijo eno samo pošiljko ali prevoz blaga znotraj Skupnosti – Pripis te pošiljke ali prevoza eni od dveh zaporednih dobav – Pridobiteljeva namera preprodaje kupljenega blaga davčnemu zavezancu v drugi državi članici, preden blago zapusti ozemlje prve države članice – Izključitev oprostitve prve dobave – Pogoji – Identifikacija za namene davka na dodano vrednost prvega pridobitelja – Nevplivanje

(Direktiva Sveta 2006/112, člen 138(1))

2.        Usklajevanje davčne zakonodaje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Oprostitve v zvezi s transakcijami znotraj Skupnosti – Oprostitve dobav blaga – Zaporedne dobave enakega blaga, ki pomenijo eno samo pošiljko ali prevoz blaga znotraj Skupnosti – Pripis te pošiljke ali prevoza eni od dveh zaporednih dobav – Pridobiteljeva namera preprodaje kupljenega blaga davčnemu zavezancu v drugi državi članici, preden blago zapusti ozemlje prve države članice – Izključitev oprostitve prve dobave – Predelava dela blaga pred pošiljanjem v državo članico končnega pridobitelja – Nevplivanje

(Direktiva Sveta 2006/112, člen 138(1))

1.      Člen 138(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, dobava blaga, ki jo opravi davčni zavezanec s sedežem v prvi državi članici, ni oproščena davka na dodano vrednost na podlagi te določbe, če pridobitelj, identificiran za namene davka na dodano vrednost v drugi državi članici, pred sklenitvijo te transakcije dobave obvesti dobavitelja o svoji nameri takojšnje prodaje blaga pred njegovim prevozom iz prve države članice davčnemu zavezancu s sedežem v tretji državi članici, kateremu bo to blago tudi odpeljal, če je bila ta druga dobava dejansko opravljena in je bilo blago nato prepeljano iz prve države članice v državo članico tretjega davčnega zavezanca. Identifikacija za namene davka na dodano vrednost prvega pridobitelja v državi, ki ni država prve dobave ali država končnega pridobitelja, ni merilo za opredelitev transakcije znotraj Skupnosti, niti ni sama po sebi zadosten dokaz za to, da gre za transakcijo znotraj Skupnosti.

Glede transakcij, ki so, kot te iz postopka v glavni stvari, veriga dveh zaporednih dobav, ki pomenita en sam prevoz znotraj Skupnosti, iz sodne prakse Sodišča na eni strani izhaja, da se prevoz znotraj Skupnosti pripiše samo eni od dveh dobav, ki bo zato edina oproščena davka na podlagi člena 138(1) Direktive o DDV (glej v tem smislu sodbo z dne 6. aprila 2006, EMAG Handel Eder, C‑245/04, EU:C:2006:232, točka 45).

Na drugi strani je treba za namen ugotovitve, kateri od teh dveh dobav je treba pripisati prevoz znotraj Skupnosti, opraviti celovito presojo vseh posebnih okoliščin zadeve (glej v tem smislu sodbi z dne 16. decembra 2010, Euro Tyre Holding, C‑430/09, EU:C:2010:786, točka 27, in z dne 27. septembra 2012, VSTR, C‑587/10, EU:C:2012:592, točka 32).

Na podlagi te presoje je treba ugotoviti, kdaj je prišlo do drugega prenosa pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik na končnega pridobitelja. Če je namreč drugi prenos te pravice, torej druga dobava, nastopil pred prevozom znotraj Skupnosti, tega prevoza ni mogoče pripisati prvi dobavi, ki je bila opravljena v korist prvega pridobitelja (glej v tem smislu sodbo z dne 27. septembra 2012, VSTR, C‑587/10, EU:C:2012:592, točka 32 in navedena sodna praksa).

V primeru dveh zaporednih dobav, ki sta pomenili en sam prevoz znotraj Skupnosti, je za določitev, kateri od teh dveh dobav se pripiše ta prevoz, treba ugotoviti, ali je do tega prevoza prišlo po drugi dobavi. Če je tako, bi bilo treba le drugo dobavo opredeliti kot dobavo znotraj Skupnosti, ki je v danem primeru oproščena davka na podlagi člena 138(1) Direktive o DDV.

(Glej točke od 34 do 37 in 44 ter točko 1 izreka.)

2.      Za namene razlage člena 138(1) Direktive 2006/112 predelava blaga v verigi dveh zaporednih dobav, kot je ta v postopku v glavni stvari, po navodilih vmesnega pridobitelja in ki je opravljena pred prevozom v državo članico končnega pridobitelja, ne vpliva na pogoje morebitne oprostitve prve dobave, saj pride do te predelave po prvi dobavi.

(Glej točko 49 in točko 2 izreka.)