Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Varhoven administrativen sad (Bolgarija) 28. marca 2023 – Agentsia po vpisvaniyata/OL
(Zadeva C-200/23, Agentsia po vpisvaniyata)
Jezik postopka: bolgarščina
Predložitveno sodišče
Varhoven administrativen sad
Stranki v postopku v glavni stvari
Vlagateljica kasacijske pritožbe: Agentsia po vpisvaniyata
Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: OL
Vprašanja za predhodno odločanje
Ali je mogoče člen 4(2) Direktive 2009/101/ES1 razlagati tako, da določa dolžnost države članice dopustiti objavo družbene pogodbe, ki jo je treba v skladu s členom 119 Targovski zakon (trgovinski zakon) vpisati, če ta poleg imen družbenikov, ki jih je treba v skladu s členom 2(2) Zakon za targovskia registar i registara na yuriditcheskite litsa s nestopanska tsel (zakon o poslovnem registru in registru nepridobitnih pravnih oseb) obvezno objaviti, vsebuje tudi druge osebne podatke? V odgovoru na to vprašanje je treba upoštevati, da je agencija za vpise institucija javnega sektorja, pri kateri se je mogoče sklicevati na določbe Direktive, ki imajo, v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča, neposredni učinek (sodba z dne 7. septembra 2006, Vassallo, С-180/04, ECLI:EU:C:2006:518, točka 26 in tam navedena sodna praksa).
Ali je mogoče – če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen – šteti, da je, v okoliščinah, ki so sprožile spor v postopku v glavni stvari, obdelava, ki jo v smislu člena 6(1)(e) Uredbe 2016/6791 izvaja agencija za vpise, potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu?
Ali je mogoče – če je odgovor na prvi dve vprašanji pritrdilen – nacionalno ureditev kot je v členu 13(9) Zakon za targovskia registar i registara na yuriditcheskite litsa s nestopanska tsel (zakon o poslovnem registru in registru nepridobitnih pravnih oseb), v skladu s katero je treba, v primeru, da so v predlogu ali listinah k temu predlogu navedeni osebni podatki, ki jih zakon ne zahteva, izhajati iz tega, da so osebe, ki so jih dale na voljo, privolile, da jih agencija obdeluje in da so javno dostopni, ne glede na uvodne izjave 32, 40, 42, 43 in 50 Uredbe 2016/679, šteti za dopustno kot razjasnitev možnosti, da je v smislu člena 4(2) Direktive 2009/101/ES možna tudi „prostovoljna objava“ osebnih podatkov?
Ali so za izvajanje obveznosti iz člena 3(7) Direktive 2009/101/ES, v skladu s katero morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe, da preprečijo neskladje med tem, kar je objavljeno v skladu z odstavkom 5, in tem, kar je vneseno v register ali spis, in da upoštevajo interese tretjih oseb, da se seznanijo z bistvenimi listinami družbe ter nekaterimi podatki, ki se nanašajo nanjo, in ki so navedeni v uvodni izjavi 3 te direktive, dopustni nacionalni predpisi, ki določajo postopkovno ureditev (obrazci predlogov, predložitev kopij listin, v katerih so bili prikriti osebni podatki) za izvajanje pravice fizične osebe v skladu s členom 17 Uredbe 2016/679, da od upravljavca zahteva, da nemudoma izbriše zadevne osebne podatke, če so osebni podatki, katerih izbris zahteva, del javno razkritih (objavljenih) listin, ki jih je upravljavcu, v skladu s podobno postopkovno ureditvijo, dala na voljo druga oseba, ki je s tem dejanjem tudi določila namen obdelave, ki jo je zahtevala?
Ali agencija za vpise v položaju, na katerem temelji spor v glavni stvari, glede osebnih podatkov ravna le kot upravljavec ali je tudi njihov uporabnik, če je namen njihove obdelave kot dela listin, ki so bile predložene zaradi objave, določil drug upravljavec?
Ali je lastnoročni podpis fizične osebe informacija, ki se nanaša na fizično osebo, katere identiteta je ugotovljena, oziroma ali je zajet v pojmu „osebni podatki“ v smislu člena 4 , točka 1, Uredbe 2016/679?
Ali je treba pojem „nepremoženjska škoda“ v členu 82(1) Uredbe 2016/679 razlagati tako, da je za nepremoženjsko škodo potrebna občutna negativna posledica in objektivno preverljivo oškodovanje osebnih interesov ali pa zanjo zadostuje zgolj kratkoročna izguba oblasti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, nad svojimi podatki zaradi objave osebnih podatkov v poslovnem registru, ki ni imela nobenih občutnih oziroma škodljivih posledic za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki?
Ali je dopustno mnenje nacionalnega nadzornega organa Komisia za zashtita na lichnite danni (komisija za varstvo osebnih podatkov, Bolgarija), št. 01-116(20)/01.02.2021, ki je bilo izdano v skladu s členom 58(3)(b) Uredbe 2016/679, in v skladu s katerim agencija za vpise nima pravne možnosti ali pooblastila, da bi po uradni dolžnosti ali na predlog posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, omejila obdelavo že objavljenih podatkov, šteti kot dokaz v smislu člena 82(3) Uredbe 2016/679, da agencija za vpise v nobenem primeru ni odgovorna za dogodek, ki fizični osebi povzroči škodo?
____________
1 Direktiva 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 48 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL 2009, L 258, str. 11).
1 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL 2016, L 119, str. 1).