Zadeva T-419/03

Altstoff Recycling Austria AG

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sistem zbiranja in recikliranja uporabljene embalaže v Avstriji – Sporazumi o zbiranju in ločevanju, v katerih so določbe o izključnih pravicah – Posamična izjema – Naložene obveznosti – Načelo sorazmernosti“

Povzetek sodbe

1.      Postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 48(2))

2.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Mreža partnerskih sporazumov, ki vsebujejo izključne pravice na nekem ozemlju – Dostop do trga – Sporazumi, katerih kumulativni učinek je zaprtost trga – Upoštevanje posebnega ekonomskega vidika

(člen 81(1) ES)

3.      Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Mreža sporazumov glede zbiranja in ločevanja uporabljene gospodinjske embalaže, ki vsebujejo izključne pravice na nekem ozemlju – Upravičenost – Mogoč omejevalni učinek na trgu višje stopnje sistemov odstranjevanja gospodinjske embalaže – Odobritev posamične izjeme, ki je urejena z obveznostmi

(člena 81(1) in (3) ES; Uredba Sveta št. 17, člen 8(1))

1.      V skladu s členom 48(2), prvi pododstavek, Poslovnika Splošnega sodišča navajanje novih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom. V zvezi s tem je treba tožbeni razlog, ki je neposredna ali posredna ponovitev prej navedenega tožbenega razloga in ki je s tem tesno povezan, razglasiti za dopusten.

(Glej točko 44.)

2.      V okviru preizkusa utemeljenosti presoje Komisije glede obstoja občutnega omejevanja konkurence v smislu člena 81(1) ES, ki bi ga lahko povzročili partnerski sporazumi, v katerih so določbe o izključnih pravicah na določenem ozemlju, se Splošno sodišče ne sme omejiti na učinke izključnosti, obravnavane ločeno, in upoštevati zgolj omejitve, ki so naložene v partnerskih sporazumih.

V zvezi z vprašanjem, ali za te partnerske sporazume velja prepoved iz člena 81(1) ES, je namreč treba preučiti, ali je kumulativni učinek vseh podobnih sporazumov, sklenjenih na zadevnem trgu, ter drugih ekonomskih in pravnih okoliščin zadevnih sporazumov, zaprt dostop na ta trg za nove konkurente.

Če preučitev pokaže, da ni tako, posamični sporazumi, ki tvorijo sveženj sporazumov, ne morejo kršiti konkurence v smislu člena 81(1) ES. Če pa preučitev pokaže, da je dostop na trg otežen, je treba nato preučiti, koliko ti sporazumi prispevajo k nastalemu kumulativnemu učinku, pri čemer se razume, da so prepovedane samo pogodbe, ki znatno prispevajo k morebitni zaprtosti trga.

(Glej točko 56.)

3.      Kar zadeva mrežo partnerskih sporazumov, sklenjenih med sektorskim podjetjem za recikliranje, ki deluje na trgu odstranjevanja uporabljene gospodinjske embalaže, na eni strani in regionalnimi partnerji (kot so podjetja ali lokalne skupnosti), ki dejansko zagotavljajo zbiranje, ločevanje, odvoz in predelavo te uporabljene gospodinjske embalaže ter imajo za obdobje od treh do petih let izključne pravice na nekem ozemlju glede na regijo zbiranja in ločevanja, na drugi strani, je dejanska posledica vzpostavitve take mreže pogodb zaprtje dostopa na trg izključenim družbam za zbiranje in ločevanje ter omejevanje konkurence na strani ponudbe na trgu zbiranja in ločevanja gospodinjske embalaže med trajanjem sporazuma.

Ker so namreč ti partnerski sporazumi sklenjeni z največjim povpraševalcem po storitvah odstranjevanja odpadkov in pokrivajo celotno ozemlje države članice, se bo omejevanje konkurence, ki ga na trgu zbiranja in ločevanja povzročajo take izključne pravice, odražalo na celotnem nacionalnem ozemlju in zato na celotnem geografsko upoštevnem trgu zbiranja in ločevanja. Tako bodo izključene družbe težko obšle mreže sporazumov in vstopile na nacionalni trg zbiranja in ločevanja gospodinjske embalaže ali obstale na tem trgu.

Vseeno so lahko taki partnerski sporazumi upravičeni z razlogi upravljanja in učinkovitosti, zaradi potrebe po zagotovitvi zanesljivih storitev zbiranja ter zaradi zavarovanja organizacije in investicij, ki so bile potrebne za izvajanje sporazuma o zbiranju in ločevanju. Dolžnost izključnosti zato v smislu člena 81(3) ES lahko pomeni nujno omejitev za uresničitev cilja smotrne organizacije dejavnosti zbiranja in ločevanja na trgu zadevne države članice.

Vendar bi lahko sektorsko podjetje za recikliranje z zavezo, da se bo v posamezni regiji zbiranja povezalo le z enim partnerjem za zbiranje in/ali ločevanje, morebitnim konkurentom preprečilo dostop do obstoječih infrastruktur za zbiranje in ločevanje, če bi uspelo partnerjem vsiliti dejansko izključnost pri opravljanju storitev zbiranja in ločevanja. V takem položaju ti ne bi imeli dejanske in konkretne možnosti, da obidejo mrežo pogodb, ker na trgu zbiranja in ločevanja gospodinjske embalaže ne bi bilo nobene druge družbe za zbiranje in ločevanje, ki bi jim lahko ob konkurenčnih pogojih ponujala te storitve od samega začetka opravljanja njihovih dejavnosti. Zato bi lahko na trgu zbiranja in ločevanja gospodinjske embalaže ugotovljeno omejevanje konkurence povzročilo omejevanje konkurence na trgu višje stopnje, in sicer na trgu sistemov odstranjevanja gospodinjske embalaže. To omejevanje bi se takoj odražalo na omejitvi povpraševanja po storitvah zbiranja in ločevanja na trgu zbiranja in ločevanja gospodinjske embalaže.

Tako Komisija ne stori očitne napake pri presoji, če meni, da je treba zaradi preprečitve, da bi sektorsko podjetje za recikliranje izključilo konkurenco na trgu sistemov za odstranjevanje gospodinjske embalaže, odobreno posamično izjemo na podlagi člena 8(1) Uredbe št. 17 urediti z nekaterimi obveznostmi.

(Glej točke 58, 59, od 63 do 65 in 80.)