Zadeva T‑546/20
Sopra Steria Benelux SA
in
Unisys Belgium SA
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 1. decembra 2021
„Javna naročila storitev – Postopek javnega razpisa – Storitve specifikacije, razvoja, vzdrževanja in podpore za informacijske platforme za GD ‚Obdavčenje in carinska unija‘ – Zavrnitev ponudbe ponudnika in oddaja naročila drugemu ponudniku – Obveznost obrazložitve – Neobičajno nizka ponudba“
1. Javna naročila Evropske unije – Sklenitev pogodbe o naročilu na podlagi javnega razpisa – Pravica do prostega preudarka institucij – Sodni nadzor – Meje
(Glej točko 32.)
2. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Presoja obveznosti obrazložitve glede na okoliščine posameznega primera – Nujnost navedbe vseh upoštevnih dejanskih in pravnih okoliščin – Neobstoj
(člen 296, drugi odstavek, PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2)(c))
(Glej točke od 34 do 37.)
3. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Presoja obveznosti obrazložitve glede na okoliščine posameznega primera – Odločitev o neizbiri ponudbe v postopku oddaje javnega naročila storitev – Obveznost, da se na pisno zahtevo obvesti o značilnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe, plačani ceni oziroma vrednosti naročila ter o imenu izbranega ponudnika
(člen 296 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2018/1046, člen 170 in Priloga I)
(Glej točke od 38 do 40.)
4. Javna naročila Evropske unije – Sklenitev pogodbe o naročilu na podlagi javnega razpisa – Neobičajno nizka ponudba – Obveznost naročnika, da ponudniku omogoči, da poda izjavo – Naročnikova preučitev neobičajne nizkosti ponudbe – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2018/1046, Priloga I)
(Glej točke od 44 do 49.)
5. Javna naročila Evropske unije – Sklenitev pogodbe o naročilu na podlagi javnega razpisa – Neobičajno nizka ponudba – Obveznost obrazložitve – Obseg – Izrecna zahteva neizbranega ponudnika – Obveznost obrazložitve – Obseg
(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 2018/1046, člen 170(3) in Priloga I)
(Glej točke od 50 do 54, 60 in 65.)
Povzetek
Evropska komisija je 6. decembra 2019 objavila obvestilo o javnem naročilu v zvezi z javnim razpisom, ki se je nanašal na storitve specifikacije, razvoja, vzdrževanja in podpore na tretji ravni za informacijske platforme generalnega direktorata Komisije „Obdavčenje in carinska unija“, to naročilo je bilo sestavljeno iz dveh sklopov.(1)
Tožeči stranki, družbi Sopra Steria Benelux SA in Unisys Belgium SA, sta 27. februarja 2020 predložili skupno ponudbo v okviru konzorcija.
Komisija je s sklepom z dne 2. julija 2020 tožeči stranki obvestila o zavrnitvi njune ponudbe za sklop A, ker ta ni bila ekonomsko najugodnejša, in o oddaji naročila drugemu ponudniku. Tožeči stranki sta pri Splošnem sodišču vložili tožbo za razglasitev ničnosti tega sklepa.
Splošno sodišče je s sodbo ugodilo tožbi tožečih strank in razglasilo ničnost sklepa z dne 2. julija 2020, ki se nanaša na sklop A, ker ta sklep ni zadostno obrazložen, saj v njem niso navedeni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da se izbrana ponudba ne zdi neobičajno nizka. Poleg tega je Splošno sodišče pojasnilo obseg obveznosti obrazložitve glede neizbranih ponudnikov, ki to zahtevajo, kadar je naročnik menil, da se izbrana ponudba ne zdi neobičajno nizka.
Presoja Splošnega sodišča
Splošno sodišče je po tem, ko je opozorilo na ustaljeno sodno prakso na področju obveznosti obrazložitve uprave in učinkovitega sodnega varstva, na prvem mestu ugotovilo, da pravila, ki urejajo javna naročila Evropske unije, v razmerju do neizbranih ponudnikov določajo obrazložitev v dveh fazah.(2) Naročnik naprej vse neizbrane ponudnike obvesti, da je bila njihova ponudba zavrnjena, in o razlogih za to zavrnitev. Naročnik nato – če neizbrani ponudnik, ki ni v kateri od situacij za izključitev in izpolnjuje merila za izbor, poda pisno zahtevo – takoj ko je to mogoče, vsekakor pa v roku petnajstih dni od prejema te zahteve tega ponudnika obvesti o značilnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe, plačani ceni oziroma vrednosti naročila ter o imenu izbranega ponudnika.(3) To razkritje razlogov v dveh fazah je v skladu z namenom obveznosti obrazložitve, ki je zainteresiranim osebam omogočiti, da se seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa, da bi lahko uveljavljale svoje pravice, sodišču Unije pa, da izvede nadzor.
Na drugem mestu, glede obsega obveznosti obrazložitve, ki jo ima naročnik, kadar ugotovi, da se izbrana ponudba ne zdi neobičajno nizka, je Splošno sodišče opozorilo, prvič, da presoja glede obstoja neobičajno nizkih ponudb poteka v dveh fazah. Naročnik najprej presodi, ali se zdi, da sta v ponudbi ponujena cena ali strošek neobičajno nizka.(4) Tako mora naročnik ugotoviti samo, ali predložene ponudbe vsebujejo indic, ki vzbuja sum, da bi te ponudbe lahko bile neobičajno nizke. Če se oddane ponudbe ne zdijo neobičajno nizke, lahko naročnik nadaljuje z njihovim ocenjevanjem in postopkom oddaje naročila. Če pa obstajajo takšni indici, mora naročnik v drugi fazi preveriti postavke ponudbe, da bi se prepričal, ali ta ni neobičajno nizka. V tem primeru mora naročnik zadevnemu ponudniku omogočiti, da navede razloge, iz katerih njegova ponudba naj ne bi bila neobičajno nizka. Naročnik mora zatem presoditi podana pojasnila in odločiti, ali je zadevna ponudba neobičajno nizka. Če je tako, mora naročnik takšno ponudbo zavrniti.
Nazadnje, Splošno sodišče je ugotovilo, da je obseg obveznost obrazložitve, ki jo ima naročnik, kadar ugotovi, da se izbrana ponudba ne zdi neobičajno nizka, omejen. To je mogoče pojasniti zlasti s tem, da naročnik sprva samo prima facie presodi, ali je ponudba neobičajno nizka. Če bi bil naročnik prisiljen podrobno navesti razloge, iz katerih se mu ponudba ne zdi neobičajno nizka, se namreč ne bi upoštevalo razlikovanje med obema fazama analize. Natančneje, ko naročnik izbere ponudbo, mu ni treba – v odgovor na zahtevo po obrazložitvi –(5) izrecno navesti razlogov, iz katerih se mu ponudba, ki jo je izbral, ni zdela neobičajno nizka. Iz dejstva, da je naročnik izbral ponudbo, namreč posredno, ampak nujno izhaja, da je menil, da ni indicev, da je navedena ponudba neobičajno nizka. Neizbranega ponudnika, ki to izrecno zahteva, pa je treba s temi razlogi seznaniti, saj se s takšno obrazložitvijo neizbranemu ponudniku posreduje pomemben vidik značilnosti in relativne prednosti izbrane ponudbe. Poleg tega ne zadostuje, da naročnik le navede preprosto ugotovitev, da ponudba, izbrana v okviru postopka oddaje javnega naročila, ni neobičajno nizka, ali da le navede, da je ugotovil, da ne gre za tak primer.
Nazadnje, Splošno sodišče je pojasnilo, da mora naročnik – kadar na eni strani obstaja znatna razlika med ceno ponudbe neizbranega ponudnika in ceno ponudbe izbranega ponudnika, ki sta edina oddala ponudbo, in kadar je na drugi strani cena zavrnjene ponudbe edina podlaga za primerjavo za ugotovitev, ali obstaja indic, da je bilo mogoče izbrano ponudbo šteti za neobičajno nizko – neizbranemu ponudniku, ki to zahteva, posredovati informacije, ki mu omogočajo, da bi razpolagal z dovolj elementi, da bi se seznanil z razlogi, iz katerih se izbrana ponudba ne zdi neobičajno nizka, in morda izpodbijal utemeljenost te presoje.