SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)

z dne 2. oktobra 2015(*)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Figurativna znamka Darjeeling – Prejšnji kolektivni znamki Skupnosti, besedna in figurativna, DARJEELING – Relativni razlogi za zavrnitev – Člen 8(1)(b) in (5) Uredbe št. 207/2009“

V zadevi T‑624/13,

The Tea Board s sedežem v Kalkuti (Indija), ki jo zastopata A. Nordemann in M. Maier, odvetnika,

tožeča stranka,

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa S. Palmero Cabezas, zastopnica,

tožena stranka,

druga stranka v postopku pred Odborom UUNT za pritožbe, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je

Delta Lingerie s sedežem v Cachanu (Francija), ki jo zastopata G. Marchais in P. Martini-Berthon, odvetnika,

zaradi tožbe zoper odločbo drugega odbora UUNT za pritožbe z dne 17. septembra 2013 (zadeva R 1504/2012‑2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama The Tea Board in Delta Lingerie,

SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),

v sestavi D. Gracias (poročevalec), predsednik, M. Kančeva, sodnica, in C. Wetter, sodnik,

sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator,

na podlagi tožbe, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložene 25. novembra 2013,

na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil 2. maja 2014,

na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila 18. aprila 2014,

na podlagi sklepa z dne 24. oktobra 2014 o združitvi zadev od T‑624/13 do T‑627/13 za namen ustnega postopka,

na podlagi obravnave z dne 11. februarja 2015

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Intervenientka, družba Delta Lingerie, je 22. oktobra 2010 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti.

2        Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je figurativni znak, prikazan v nadaljevanju, ki vsebuje besedni element „darjeeling“ z belimi črkami, uokvirjen v pravokotnik svetlo zelene barve:

3        Proizvodi in storitve, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razrede 25, 35 in 38 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in glede vsakega od teh razredov ustrezajo temu opisu:

–        razred 25: „Žensko spodnje perilo in fino damsko dnevno in nočno perilo, predvsem stezniki, bodiji, životci, elastični stezniki, nedrčki, ženske spodnje hlače, spodnje hlačke, tangice, oprijeti životci, kratke hlače, boksarice, nogavični pasovi, nogavični pasovi, nogavične podveze, ohlapni životci, spalne srajčke, hlačne nogavice, damske nogavice, kopalne obleke; Oblačila, pletenine, fino damsko perilo, brezrokavne majice brez ovratnika, tee-shirts, stezniki, životci, ženske spalne srajčke, boe, bluze, kombineže, svitri, bodiji, pižame, spalne srajce, (dolge) hlače, (dolge) hlače za stanovanje, šali, domače halje, ženske domače halje, kopalni plašči, kopalne obleke, kopalne hlače, ženska spodnja krila, ovratne rute“;

–        razred 35: „Storitve maloprodaje ženskega spodnjega perila in finega damskega perila, parfumov, toaletnih vod in kozmetičnih sredstev, perila za gospodinjstvo in kopalnega perila; Poslovne svetovalne storitve pri zasnovi in obratovanju maloprodajnih trgovin in prodajnih središč za maloprodajo in reklamiranje; Storitve pospeševanja prodaje (za tretje osebe), oglasna dejavnost, vodenje komercialnih poslov, poslovna administracija, spletno oglaševanje v računalniškem omrežju, razdeljevanje reklamnega materiala (letakov, prospektov, brezplačnih časopisov, vzorcev blaga), storitve naročanja na časopise za tretje osebe; Poslovne informacije ali poizvedbe; Organizacija prireditev, razstav v komercialne ali reklamne namene, vodenje oglaševanja, oddajanje oglasnih površin v najem, radijsko, televizijsko oglaševanje, reklamno sponzorstvo“;

–        razred 38: „Telekomunikacije, računalniško podprt prenos sporočil in slik, storitve interaktivnega televizijskega oddajanja zaradi predstavitve izdelkov, komuniciranje preko računalniških terminalov, komunikacija (prenos) na svetovnem računalniškem omrežju, odprta ali zaprta“.

4        Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 4/2011 z dne 7. januarja 2011.

5        Tožeča stranka, The Tea Board, na podlagi indijskega zakona št. 29 iz leta 1953 ustanovljen subjekt, pristojen za upravljanje pridelave čaja, je 7. aprila 2011 vložila ugovor na podlagi člena 41 Uredbe št. 207/2009 zoper registracijo znamke, prijavljene za blago in storitve, navedene v točki 3 zgoraj.

6        Ugovor je temeljil na teh prejšnjih znamkah:

–        prejšnja besedna kolektivna znamka Skupnosti DARJEELING, prijavljena 7. marca 2005 in registrirana 31. marca 2006 pod številko 4325718.

–        prejšnja figurativna kolektivna znamka Skupnosti, prijavljena 10. novembra 2009, registrirana 23. aprila 2010 pod številko 8674327 in prikazana spodaj:

7        Obe kolektivni znamki Skupnosti označujeta proizvode iz razreda 30, ki ustrezajo temu opisu: „čaj“.

8        Razlogi, navedeni v utemeljitev ugovora, so bili ti iz člena 8(1)(b) in (5) Uredbe št. 207/2009.

9        Poleg tega, kot izhaja iz elementov, ki jih je tožeča stranka predložila pred odborom za pritožbe, je besedni element „darjeeling“, torej besedni element, ki je skupen nasprotujočima si znakoma, zaščitena geografska označba za čaj, registrirana na podlagi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1050/2011 z dne 20. oktobra 2011 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Darjeeling (ZGO)] (UL L 276, str. 5), na podlagi vloge, ki je bila prejeta 12. novembra 2007. Ta izvedbena uredba je bila sprejeta na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL L 93, str. 12), ki je bila medtem nadomeščena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, str. 1).

10      Oddelek za ugovore je 10. julija 2012 ugovor zavrnil, ker si, prvič, glede uporabe člena 8(1) Uredbe št. 207/2009, proizvodi in storitve, zajeti z nasprotujočima si znakoma, niso bili podobni, in drugič, ker glede uporabe člena 8(5) navedene uredbe elementi, ki jih je predložila tožeča stranka, niso zadostovali za dokaz obstoja ugleda prejšnjih kolektivnih znamk Skupnosti pri upoštevni javnosti.

11      Tožeča stranka je 10. avgusta 2012 na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009 zoper odločbo oddelka za ugovore vložila pritožbo pri UUNT.

12      Z odločbo z dne 17. septembra 2013 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je drugi odbor za pritožbe pri UUNT pritožbo zavrnil in potrdil odločbo oddelka za ugovore. Natančneje, ugotovil je, da glede na neobstoj podobnosti med proizvodi in storitvami, ki so zajeti z nasprotujočima si znakoma, ni verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Zavrnil je tudi navedbe o kršitvi člena 8(5) navedene uredbe, ker elementi, ki jih je predložila tožeča stranka, niso zadostovali za dokaz o tem, da so pogoji za uporabo navedenega člena izpolnjeni.

 Predlogi strank

13      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        razveljavi izpodbijano odločbo;

–        UUNT naloži plačilo stroškov.

14      UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        zavrne tožbo;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

15      Intervenientka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijano odločbo potrdi;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

 Pravo

1.     Dopustnost listin in dokazov, ki so bili prvič predloženi pred Splošnim sodiščem

16      Tožeča stranka je Splošnemu sodišču predložila dve podobi, ki sta bili vključeni v tožbo in ki predstavljata eno ali več prodajnih mest intervenientke, dve podobi, ki sta bili vključeni v tožbo in ki ju je intervenientka uporabljala za oglaševanje, več strani spletnega mesta, naslovljenega „Lingerie Stylist Blog“ (priloga 7), in več strani spletnega mesta, naslovljenega „TheStriversRow“ (priloga 8). Ti elementi, kot je na obravnavi potrdila tožeča stranka, v postopku pred UUNT niso bili predloženi.

17      UUNT izpodbija dopustnost teh podob in prilog ter njihovo dokazno vrednost. Intervenientka pa meni, da zgoraj navedeni elementi v obravnavani zadevi niso upoštevni.

18      V skladu z ustaljeno sodno prakso je namen tožbe, vložene pri Splošnem sodišču, nadzor zakonitosti odločb odborov za pritožbe v smislu člena 65 Uredbe št. 207/2009, zakonitost akta pa je treba presojati glede na dejanske in pravne elemente, ki so obstajali ob sprejetju akta, ker ni naloga Splošnega sodišča, da ponovno preizkusi dejansko stanje ob upoštevanju dokazov, ki so bili prvič predloženi pred njim. Torej je treba zgoraj navedene elemente zavrniti, ne da bi bilo treba preučiti njihovo dokazno vrednost (sklep z dne 7. februarja 2013, Majtczak/Feng Shen Technology in UUNT, C‑266/12 P, EU:C:2013:73, točka 45; glej sodbo z dne 24. novembra 2005, Sadas/UUNT – LTJ Diffusion (ARTHUR ET FELICIE), T‑346/04, ZOdl., EU:T:2005:420, točka 19 in navedena sodna praksa).

2.     Vsebinska presoja

19      Tožeča stranka navaja dva tožbena razloga, ki se nanašata prvi, na kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 in drugi na kršitev člena 8(5) navedene uredbe.

 Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009

20      Tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga trdi, da je odbor za pritožbe neupravičeno zanikal verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, potem ko je presodil, da so proizvodi in storitve, ki so zajeti z nasprotujočima si znakoma, povsem različni. Odboru za pritožbe očita predvsem, da ni upošteval obsega varstva kolektivnih znamk Skupnosti iz člena 66(2) Uredbe št. 207/2009, s tem da je v obravnavani zadevi uporabil enako presojo kot pri obstoju verjetnosti zmede glede dveh individualnih znamk. V zvezi s tem tožeča stranka trdi, da je glavna funkcija kolektivne znamke, kakršni sta prejšnji znamki v obravnavani zadevi, zagotoviti, da proizvodi in storitve, ki so z njo zajeti, izvirajo iz podjetja, ki je na območju geografskega izvora, navedenega v zadevni znamki. Po mnenju tožeče stranke se ta namen jasno razlikuje od namena individualne znamke, ki je zagotoviti potrošniku trgovski izvor zadevnega blaga in storitev.

21      Tožeča stranka v bistvu meni, da je treba zaradi posebnega namena kolektivnih znamk iz člena 66(2) Uredbe št. 207/2009 dejstvo, da je lahko geografski izvor proizvodov in storitev, ki so zajeti z nasprotujočima si znakoma, isti, upoštevati, prvič, kot merilo v okviru presoje njihove podobnosti, in drugič, kot odločilen element pri celoviti presoji obstoja verjetnosti zmede. Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da se verjetnost zmede v primeru, kakršen je v obravnavani zadevi, kaže v tem, da lahko potrošniki štejejo, da je geografski izvor proizvodov ali njihovih surovin in storitev, zajetih z nasprotujočima si znakoma, isti.

22      Utemeljitev, podana v okviru prvega tožbenega razloga, se tako deli na dva dela. Tožeča stranka v okviru prvega dela v bistvu trdi, da je odbor za pritožbe pri uporabi člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 napačno uporabil pravo, ker pri primerjavi proizvodov in storitev, zajetih z nasprotujočima si znakoma, ni upošteval njihovega izvora, resničnega ali hipotetičnega, zaradi česar je prezrl poseben namen kolektivnih znamk, ki varujejo geografski izvor. Tožeča stranka v okviru drugega dela odboru za pritožbe v bistvu očita, da je napačno uporabil pravo s tem, da pri celoviti presoji obstoja verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 ni upošteval resničnega ali hipotetičnega geografskega izvora proizvodov ali storitev, zajetih z nasprotujočima si znakoma, in da je zato prezrl poseben namen kolektivnih znamk iz člena 66(2) navedene uredbe.

23      UUNT in intervenientka prerekata trditve tožeče stranke.

 Upoštevna javnost

24      V skladu s sodno prakso se verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 glede dveh nasprotujočih si znamk ne sme presojati na podlagi abstraktne primerjave nasprotujočih si znakov in proizvodov ali storitev, ki jih označujejo. Presoja te verjetnosti mora kvečjemu temeljiti na tem, kako upoštevna javnosti dojema navedene znake, proizvode in storitve (sodba z dne 24. maja 2011, ancotel./UUNT – Acotel (ancotel.), T‑408/09, EU:T:2011:241, točka 29).

25      Natančneje, na podlagi ustaljene sodne prakse je treba pri celoviti presoji verjetnosti zmede upoštevati povprečnega potrošnika zadevne kategorije proizvodov, ki je običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevno javnost za presojo verjetnosti zmede sestavljajo uporabniki, ki bodo verjetno uporabljali tako proizvode in storitve, ki so zajeti s prejšnjo znamko, kot tiste, ki so zajeti s prijavljeno znamko (glej zgoraj v točki 24 navedeno sodbo ancotel., EU:T:2011:241, točki 37 in 38, ter navedeno sodno prakso).

26      Ker v obravnavani zadevi izpodbijana odločba ne vsebuje nobene posebne analize glede upoštevne javnosti in ker je odbor za pritožbe zgolj v celoti odobril analizo, ki jo je za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 opravil oddelek za ugovore, se je treba sklicevati na odločbo zadnjenavedenega oddelka. Iz sodne prakse je namreč razvidno, da če odbor za pritožbe potrdi odločitev organa nižje stopnje pri UUNT, je ta odločitev in tudi njena obrazložitev del konteksta, v katerem je bila sprejeta odločitev odbora za pritožbe, to pomeni konteksta, ki ga stranki poznata in sodniku omogoča, da v celoti izvaja nadzor zakonitosti glede utemeljenosti presoje odbora za pritožbe (glej sodbo z dne 28. junija 2011, ReValue Immobilienberatung/UUNT (ReValue), T‑487/09, EU:T:2011:317, točka 20 in navedena sodna praksa).

27      V skladu z odločbo oddelka za ugovore ponujajo storitve iz razreda 35 profesionalne družbe, ki delujejo na področjih prodaje na drobno, oglaševanja, managementa in drugje. Za storitve iz razreda 38 pa oddelek za ugovore meni, da so bile namenjene javnosti na področju telekomunikacij.

28      Ker oddelek za ugovore glede upoštevne javnosti, ki so ji namenjeni proizvodi, zajeti z nasprotujočima si znamkama, ni opravil nobene posebne analize, je treba iz tega sklepati, da je implicitno štel, da so zadevni proizvodi namenjeni isti javnosti.

29      V zvezi s tem je iz odločbe oddelka za ugovore razvidno, da je ta javnost, ki so ji namenjeni tako proizvodi, zajeti s prijavljeno znamko, kot proizvodi, zajeti s prejšnjima znamkama, širša javnost. Oddelek za ugovore je moral namreč pri presoji obstoja ugleda prejšnjih znamk opredeliti javnost, ki sta ji ti namenjeni (glej v tem smislu sodbo z dne 6. februarja 2007, Aktieselskabet af 21. november 2001/UUNT – TDK Kabushiki Kaisha (TDK), T‑477/04, ZOdl., EU:T:2007:35, točka 48). Tako je menil, da dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ne kažejo na prepoznavnost prejšnjih znamk v širši javnosti upoštevnega ozemlja, torej širši javnosti Evropske unije.

30      Ker je odbor za pritožbe v celoti potrdil odločbo oddelka za ugovore glede uporabe člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, je treba zato na podlagi izpodbijane odločbe sklepati, da so proizvodi, ki so zajeti z nasprotujočima si znakoma, namenjeni isti javnosti, in sicer širši javnosti. Poleg tega se tožeča stranka s tem pristopom strinja, ko navaja, da so potrošniki čaja in oblek isti. Glede storitev iz razredov 35 in 38, ki so zajete s prijavljeno znamko, je odbor za pritožbe implicitno štel, kar je UUNT potrdil v odgovoru na tožbo, da so na splošno namenjene strokovni javnosti.

31      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da ni na podlagi ničesar mogoče ovreči ugotovitev, ki jih je glede tega potrdil odbor za pritožbe in ki jih stranke v sporu sploh ne izpodbijajo.

 Prvi del prvega tožbenega razloga

32      V skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 se na podlagi ugovora imetnika prejšnje znamke znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih označujeta znamki, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem uživa varstvo prejšnja znamka. Poleg tega verjetnost zmede pomeni verjetnost, da bi javnost lahko štela, da nekateri proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali ekonomsko povezanih podjetij (glej sodbo z dne 9. junija 2010, Muñoz Arraiza/UUNT – Consejo Regulador de la Denominación de Origen Calificada Rioja (RIOJAVINA), T‑138/09, ZOdl., EU:T:2010:226, točka 25 in navedena sodna praksa).

33      Poudariti je treba tudi, da člen 66 Uredbe št. 207/2009 določa možnost registracije kolektivnih znamk Skupnosti. V skladu z odstavkom 1 tega člena je lahko ta znamka „blagovna znamka Skupnosti, ki se uporablja za in je sposobna razlikovati blago ali storitve članov združenja, ki je nosilec blagovne znamke, od blaga ali storitev drugih podjetij“. V njem je podrobneje določeno, da lahko prijavo te znamke vložijo „združenja izdelovalcev, proizvajalcev, izvajalcev storitev ali trgovcev, ki imajo po pravu, ki velja zanje, sposobnost, da imajo pravice in obveznosti vseh vrst, pravice do sklepanja pogodb ali izvrševanja drugih pravnih dejanj ter sposobnost, da tožijo in so tožene, pa tudi javnopravne osebe“. V členu 66(3) Uredbe št. 207/2009 je pojasnjeno, da se določbe navedene uredbe uporabljajo za kolektivne znamke Skupnosti, „razen če členi 67 do 74 [te uredbe] določajo drugače“.

34      Člen 66(2) Uredbe št. 207/2009 omogoča registracijo „znak[ov] in označb[…], ki v gospodarskem prometu lahko označujejo geografski izvor blaga ali storitev“ kot kolektivnih znamk Skupnosti v smislu odstavka 1 navedenega člena, in sicer z odstopanjem od člena 7(1)(c) te uredbe, v skladu s katerim se znamke, ki jih sestavljajo izključno taki znaki ali označbe, ne registrirajo.

35      Iz sodne prakse je razvidno, da je v skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 v povezavi s členom 66(3) te uredbe kolektivna znamka Skupnosti – kot vsaka znamka Skupnosti – upravičena do varstva pred vsako kršitvijo, ki bi nastala zaradi registracije znamke Skupnosti, pri kateri obstaja verjetnost zmede (zgoraj v točki 32 navedena sodba RIOJAVINA, EU:T:2010:226, točka 22).

36      Kot sta Sodišče in Splošno sodišče že večkrat opozorili, za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 verjetnost zmede predpostavlja hkrati enakost ali podobnost nasprotujočih si znamk ter enakost ali podobnost proizvodov ali storitev, ki jih označujeta. Gre za kumulativna pogoja (glej sklep z dne 25. novembra 2010, Lufthansa AirPlus Servicekarten/UUNT, C‑216/10 P, EU:C:2010:719, točka 26 in navedena sodna praksa, in sodba z dne 5. decembra 2012, Consorzio vino Chianti Classico/UUNT – FFR (F.F.R.), T‑143/11, EU:T:2012:645, točka 19 in navedena sodna praksa).

37      V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba za presojo, ali obstaja enakost ali podobnost med proizvodi in storitvami, ki so zajeti z nasprotujočimi si znaki, v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, upoštevati vse upoštevne dejavnike, ki opredeljujejo odnos med njimi. Natančneje, ti dejavniki vključujejo naravo, namen in uporabo teh proizvodov ali storitev ter tudi to, ali gre za konkurenčne ali dopolnjujoče se proizvode ali storitve (glej sodbi z dne 18. decembra 2008, Les Éditions Albert René/UUNT, C‑16/06 P, ZOdl., EU:C:2008:739, točka 65 in navedena sodna praksa, in z dne 21. marca 2013, Event/UUNT – CBT Comunicación Multimedia (eventer EVENT MANAGEMENT SYSTEMS), T‑353/11, EU:T:2013:147, točka 40 in navedena sodna praksa). Upoštevati je mogoče tudi druge dejavnike, kot so na primer distribucijski kanali zadevnih proizvodov, pa tudi okoliščino, da se proizvodi pogosto prodajajo na istih specializiranih prodajnih mestih, kar zadevnemu potrošniku olajša zaznavanje tesnih vezi med njimi in krepi vtis, da jih izdeluje isto podjetje (glej sodbo z dne 18. junija 2013, Otero González/UUNT – Apli-Agipa (APLI-AGIPA), T‑522/11, EU:T:2013:325, točka 32 in navedena sodna praksa).

38      V obravnavani zadevi je oddelek za ugovore menil, da proizvodi iz razreda 25, ki so zajeti s prijavljeno znamko, niso podobni čaju, edinemu proizvodu, ki je zajet s prejšnjima znamkama, zaradi njihove narave, namena, kanalov, uporabljenih za njihovo distribucijo, in omrežja udeleženih distributerjev ter zato, ker niso niti medsebojno dopolnjujoči niti konkurenčni. Tako je ugotovil, da med navedenimi proizvodi ni nikakršne vezi. Do enake ugotovitve je prišel glede storitev iz razredov 35 in 38, zajetih s prijavljeno znamko. Odbor za pritožbe je v celoti potrdil ugotovitve oddelka za ugovore. V zvezi s tem je zavrnil trditve tožeče stranke, ki so se nanašale na glavno funkcijo kolektivnih znamk, kakršni sta prejšnji znamki, za kateri naj bi se po navedbah tožeče stranke uporabljal člen 66(2) Uredbe št. 207/2009.

39      Tožeča stranka pred Splošnim sodiščem svojo utemeljitev v bistvu opira na to „glavno funkcijo“ kolektivnih znamk, kakršni sta prejšnji znamki, in zatrjuje, da je treba proizvode in storitve, ki so zajeti z nasprotujočima si znakoma, šteti za podobne že zato, ker naj bi lahko imeli isti geografski izvor.

40      V zvezi s tem je treba opozoriti, da je, kot je razvidno iz uvodne izjave 8 Uredbe št. 207/2009, namen varstva, ki ga daje znamka Skupnosti, predvsem zagotoviti, da znamka označuje izvor. Pri tem gre za njeno glavno funkcijo, in sicer zagotoviti potrošniku ali končnemu uporabniku identiteto izvora označenega blaga ali storitve, tako da mu omogoča brez možnosti zmede razlikovati ta proizvod ali storitev od proizvodov, ki imajo drugo poreklo (glej sodbo z dne 16. julija 2009, American Clothing Associates/UUNT in UUNT/American Clothing Associates, C‑202/08 P in C‑208/08 P, ZOdl., EU:C:2009:477, točka 40 in navedena sodna praksa).

41      V obravnavani zadevi ni sporno, da lahko besedni element „darjeeling“ v gospodarskem prometu označuje geografski izvor proizvoda, zajetega s prejšnjima znamkama. Te ugotovitve ni mogoče ovreči z utemeljitvijo UUNT, ki se nanaša na morebitno dojemanje te besede od dela javnosti, ki naj „darjeeling“ ne bi prepoznal kot geografsko ime. Čeprav je, kot je pravilno opozorila tožeča stranka, glavna funkcija geografske označbe potrošnikom zagotoviti geografsko poreklo proizvodov in njihovih posebnih značilnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 29. marca 2011, Anheuser‑Busch/Budějovický Budvar, C‑96/09 P, ZOdl., EU:C:2011:189, točka 147), to ne velja za glavno funkcijo kolektivne znamke Skupnosti. Dejstvo, da to znamko tvori navedba, ki bi lahko označevala geografski izvor zadevnih proizvodov, ne posega v glavno funkcijo vsakršne kolektivne znamke, kot je razvidna iz člena 66(1) Uredbe št. 207/2009, in sicer funkcijo razlikovanja blaga ali storitev članov združenja, ki je nosilec blagovne znamke, od blaga ali storitev drugih združenj ali podjetij (glej v tem smislu zgoraj v točki 32 navedeno sodbo RIOJAVINA, EU:T:2010:226, točki 26 in 27). Zato se zaradi njene registracije v skladu s členom 66(2) Uredbe št. 207/2009 funkcija kolektivne znamke Skupnosti ne spremeni. Gre, natančneje, za znak, ki omogoča razlikovanje proizvodov ali storitev glede na združenje, ki je nosilec znamke, in ne glede na njihov geografski izvor.

42      Čeprav člen 66(2) Uredbe št. 207/2009 uvaja izjemo od člena 7(1)(c) te uredbe z omilitvijo pogojev za registracijo in z omogočanjem registracije za znamke z opisom izvora zadevnih proizvodov (glej v tem smislu sodbo z dne 13. junija 2012, Organismos Kypriakis Galaktokomikis Viomichanias/UUNT – Garmo (HELLIM), T‑534/10, ZOdl., EU:T:2012:292, točka 51), se navedena uredba v skladu z njenim členom 66(3), razen če je izrecno določeno drugače, namreč uporablja za vse kolektivne znamke Skupnosti, vključno s tistimi, ki so bile registrirane na podlagi njenega člena 66(2).

43      Ker ni na podlagi nobene določbe iz poglavja o kolektivnih znamkah Skupnosti v Uredbi št. 207/2009 mogoče sklepati, da je glavna funkcija kolektivnih znamk Skupnosti – vključno s tistimi, ki jih tvori navedba, ki bi lahko označevala geografski izvor zadevnih proizvodov – različna od glavne funkcije individualnih znamk Skupnosti, je treba zato šteti, da je njihova glavna funkcija, tako kot za individualne znamke Skupnosti, razlikovanje označenih proizvodov ali storitev glede na poseben subjekt, iz katerega izvirajo, in ne glede na njihov geografski izvor.

44      Tožeča stranka torej neupravičeno meni, da kolektivna znamka Skupnosti, ki jo tvori navedba, ki bi lahko označevala geografski izvor zadevnih proizvodov ali storitev, ne more razlikovati proizvodov ali storitev članov združenja, ki je njen nosilec, od proizvodov ali storitev drugih podjetij.

45      V skladu s členom 67(2) Uredbe št. 207/2009 mora namreč prijavitelj kolektivne blagovne znamke Skupnosti predložiti pravilnik o uporabi prijavljene znamke in določiti pogoje te uporabe, osebe, upravičene do uporabe te znamke, in pogoje za pridobitev članstva združenja prijavitelja. V skladu s členom 71 Uredbe št. 207/2009 lahko poleg tega nosilec kolektivne znamke Skupnosti ta pravilnik o uporabi spremeni. Tako se tudi pogoji za včlanitev v združenje, ki je nosilec, za znamke iz člena 66(2) Uredbe št. 207/2009 določijo z njegovim pravilnikom o uporabi. V skladu z zgoraj navedenim členom 67(2) Uredbe št. 207/2009, na katerega se sklicuje tožeča stranka, mora pravilnik o uporabi blagovne znamke iz člena 66(2) Uredbe št. 207/2009 vsaki osebi, katere blago ali storitve izvirajo iz zadevnega geografskega območja, sicer res omogočiti, da postane član združenja, ki je nosilec blagovne znamke. Vendar Uredba št. 207/2009 ne izključuje, da bi združenje, ki je nosilec kolektivne znamke Skupnosti iz člena 66(2) navedene uredbe, lahko v pravilniku o uporabi te znamke določilo, da se subjekti ali osebe, ki sodelujejo s subjekti, katerih proizvodi izvirajo iz zadevnega geografskega območja, ali ki proizvode združenja, ki je nosilec znamke, uporabljajo kot surovine, lahko včlanijo v to združenje, ki je nosilec, in uporabljajo to znamko, ne da bi imeli sedež v regiji geografskega izvora, ki je z njo označena, in ne da bi njihovi proizvodi neposredno izvirali iz zadevnega geografskega območja.

46      Iz vsega navedenega je razvidno, da je funkcija kolektivnih znamk Skupnosti iz člena 66(2) Uredbe št. 207/2009 razlikovanje proizvodov ali storitev, ki so s temi znamkami zajeti, glede na subjekt, ki je nosilec, in ne glede na njihov geografski izvor.

47      Trditev tožeče stranke – ki se nanaša na sodbo Bundesgerichtshof (nemško zvezno sodišče), izdano 30. novembra 1995 (zadeva I ZB 32/93; objavljena leta 1996, GRUR 270, 271 (MADEIRA)), ki naj bi razsodilo, da kolektivna znamka zagotavlja, da proizvodi izvirajo iz podjetja, ki je na območju geografskega izvora in ki ima dovoljenje za uporabo kolektivne znamke – je treba zavrniti. Kot je razvidno iz sodne prakse, je ureditev Skupnosti za znamke samostojen sistem, ki ga sestavlja skupek pravil in ki uresničuje posebne cilje, pri čemer je uporaba tega sistema neodvisna od slehernega nacionalnega sistema (glej v tem smislu sodbo z dne 16. maja 2007, Trek Bicycle/UUNT – Audi (ALLTREK), T‑158/05, EU:T:2007:143, točka 63).

48      Nazadnje je treba poudariti, da v obravnavani zadevi nista upoštevna niti člen 7(1)(k) Uredbe št. 207/2009, ki pod pogoji določa absolutni razlog za zavrnitev registracije znaka kot znamke Skupnosti, kadar obravnavani znak vsebuje ali je sestavljen iz geografske označbe, varovane v skladu z Uredbo št. 510/2006, ki jo je nadomestila Uredba št. 1151/2012, niti člen 164 te uredbe, ki se z napotitvijo na člen 14 Uredbe št. 510/2006 sklicuje na odnose med prijavljenimi znamkami in zaščitenimi geografskimi označbami v smislu zadnjenavedene uredbe. V okviru obravnavanega spora se tožeča stranka v postopku pred UUNT namreč ni sklicevala na zaščiteno geografsko označbo v smislu Uredbe št. 510/2006, temveč je sprožila postopek z ugovorom, ki je temeljil na kolektivnih znamkah Skupnosti, navedenih zgoraj v točki 6, in na relativnih razlogih za zavrnitev iz člena 8(1)(b) in (5) Uredbe št. 207/2009.

49      Ob upoštevanju navedenega je treba poudariti, kot sta to storila UUNT in intervenientka, da kadar so v postopku z ugovorom nasprotujoči si znaki na eni strani kolektivne znamke na drugi pa individualne je treba primerjavo zadevnih proizvodov in storitev opraviti na podlagi istih meril, kot so tista, ki se uporabljajo, kadar se presoja podobnost ali enakost proizvodov in storitev, zajetih z dvema individualnima znamkama.

50      Zato je treba potrditi ugotovitev odbora za pritožbe v obravnavani zadevi, kot je navedena zgoraj v točki 38. Znano je namreč, da oblačila in čaj praviloma ne proizvajajo ista podjetja, niti se ne prodajajo pod istimi znamkami. Tako ni mogoče šteti, da proizvajalec oblačil deluje tudi na področju ekstrakcije in prodaje čaja. Drugače povedano, upoštevna javnost ne bo domnevala, da imajo proizvodi, zajeti z nasprotujočima si znakoma, isti trgovski izvor ali da jih izdeluje isto podjetje (glej v tem smislu sodbo z dne 18. novembra 2014, Repsol/UUNT – Adell Argiles (ELECTROLINERA), T‑308/13, EU:T:2014:965, točka 38). Poleg tega je očitno, da se zadevni proizvodi med seboj ne dopolnjujejo, si sploh ne konkurirajo, njihovi distribucijski kanali pa so različni.

51      Ob upoštevanju navedb iz točk od 40 do 47 zgoraj je treba poleg tega zavrniti utemeljitev tožeče stranke, da lahko možnost – da bi javnost lahko štela, da imajo proizvodi in storitve, ki so zajeti z nasprotujočima si znakoma, isti geografski izvor – pomeni merilo, ki lahko zadostuje za dokaz njune podobnosti ali enakosti za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

52      Kot je navedel UUNT, se na istem geografskem območju namreč lahko proizvaja ali opravlja zelo širok spekter proizvodov ali storitev. Prav tako ni izključeno, da je regija, katere geografsko ime je registrirano kot kolektivna znamka Skupnosti v skladu s členom 66(2) Uredbe št. 207/2009, vir različnih surovin, ki se lahko uporabljajo pri izdelovanju različnih in raznovrstnih proizvodov. Ob upoštevanju teh ugotovitev bi široka razlaga člena 66(2) Uredbe št. 207/2009, kakršno navaja tožeča stranka, kolektivnim znamkam, registriranim z odstopanjem od člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 – kot trdi intervenientka – podelila absolutno varstvo, neodvisno od proizvodov, zajetih z nasprotujočima si znakoma, ki bi bilo tako v nasprotju z besedilom člena 8(1)(b) navedene uredbe.

53      Enako velja za storitve iz razreda 35 in iz razreda 38. Zgolj možnost, da bi povprečen potrošnik lahko štel, da so zadevne storitve, torej storitve prodaje na drobno pod znamko DARJEELING, povezane s proizvodi iz enakozvočnega geografskega območja ali pa da so telekomunikacijske storitve, ki se opravljajo pod isto znamko, povezane z navedenim geografskim območjem ali da bodo dajale informacije v zvezi s tem območjem, ne more zadostovati za dokaz podobnosti med storitvami, zajetimi s prijavljeno znamko, in proizvodi, zajetimi s prejšnjima znamkama.

54      Poleg tega je treba zavrniti trditev tožeče stranke, ki se nanaša na grafičen prikaz besednega elementa „darjeeling“, vsebovanega v prijavljeni znamki, in na vez, ki bi jo med čajem in proizvodi, zajetimi s prijavljeno znamko, lahko ustvarila podobnost pik na črkah „j“ in „i“ s čajnimi listi. Tudi ob predpostavki, da sta navedeni piki res podobni listom, in, natančneje, čajnim listom, ter da ustvarjata vez med čajem in proizvodi, zajetimi s prijavljeno znamko, ta vez namreč ne bi mogla zadostovati za ugotovitev podobnosti ali enakosti proizvodov ali storitev, zajetih z nasprotujočima si znakoma, v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

 Drugi del prvega tožbenega razloga

55      Tožeča stranka v okviru drugega dela prvega tožbenega razloga odboru za pritožbe v bistvu očita, da je s tem, da pri celoviti presoji obstoja verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 ni upošteval geografskega izvora – resničnega ali mogočega – proizvodov ali storitev, zajetih z nasprotujočima si znakoma.

56      Ker je bila utemeljitev tožeče stranke, ki je bila predstavljena v okviru prvega dela prvega tožbenega razloga in ki se je nanašala na podobnost med proizvodi in storitvami, zajetimi z nasprotujočima si znakoma, zavrnjena, in ker zato eden od kumulativnih pogojev, navedenih v členu 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ni izpolnjen, je treba najprej ugotoviti, da je odbor za pritožbe v obravnavani zadevi upravičeno zavrnil njegovo uporabo.

57      V skladu z ustaljeno sodno prakso celovita presoja obstoja verjetnosti zmede sicer res vključuje določeno soodvisnost med upoštevanimi dejavniki, še posebej med podobnostjo znamk in podobnostjo proizvodov ali storitev, zajetih z njimi. Tako lahko majhno podobnost med proizvodi ali storitvami, zajetimi z nasprotujočimi si znaki, odtehta večja podobnost med znamkami in obratno (glej sklepa z dne 27. aprila 2006, L’Oréal/UUNT, C‑235/05 P, EU:C:2006:271, točka 35 in navedena sodna praksa, in z dne 2. oktobra 2014, Przedsiębiorstwo Handlowe Medox Lepiarz/UUNT, C‑91/14 P, EU:C:2014:2261, točka 23 in navedena sodna praksa).

58      Vendar, čeprav je treba morebitno podobnost med nasprotujočimi si znaki v okviru te celovite presoje upoštevati, ta podobnost ne povzroča verjetnosti zmede med temi znaki (glej po analogiji sodbi z dne 29. septembra 1998, Canon, C‑39/97, Recueil, EU:C:1998:442, točka 22, in z dne 16. oktobra 2013, Mundipharma/UUNT – AFT Pharmaceuticals (Maxigesic), T‑328/12, EU:T:2013:537, točka 62). Za to, da bi velika podobnost ali, odvisno od okoliščin, enakost nasprotujočih si znakov lahko ob upoštevanju načela medsebojne odvisnosti dejavnikov povzročila verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, mora biti namreč med zadevnimi proizvodi in storitvami ugotovljena neka stopnja podobnosti, čeprav minimalna. V obravnavani zadevi pa si, kot je pravilno ugotovil odbor za pritožbe, proizvodi in storitve, ki so zajeti z nasprotujočima si znakoma, niso podobni.

59      V zvezi s tem je treba opozoriti, da iz sodne prakse izhaja, da za kolektivno znamko ne more veljati okrepljeno varstvo na podlagi člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, kadar je v okviru celovite presoje obstoja verjetnosti zmede ugotovljeno, da podobnost proizvodov in storitev ni zadostna, da bi povzročala to verjetnost (glej po analogiji v zvezi s podobnostjo znakov zgoraj v točki 36 navedeno sodbo F.F.R., EU:T:2012:645, točka 61). Tudi pri presoji obstoja verjetnosti zmede glede kolektivnih znamk Skupnosti in individualnih znamk Skupnosti podobnost nasprotujočih si znakov zato prav tako ob upoštevanju načela medsebojne odvisnosti meril ne bi mogla nadomestiti neobstoja podobnosti med proizvodom, zajetim s prejšnjimi znamkami, ter proizvodi in storitvami, zajetimi s prijavljeno znamko.

60      Ob upoštevanju navedb iz točk od 40 do 43 zgoraj v zvezi z glavno funkcijo kolektivnih znamk iz člena 66(2) Uredbe št. 207/2009 je treba poleg tega zavrniti trditev tožeče stranke, da se pri presoji obstoja verjetnosti zmede glede teh kolektivnih in individualnih znamk Skupnosti ta verjetnost ne kaže v tem, da bi javnost lahko štela, da zadevni proizvodi in storitve izvirajo iz istega podjetja ali morda ekonomsko povezanih podjetij, temveč v tem, da bi lahko javnost štela, da imajo proizvodi ali storitve, ki so zajeti z nasprotujočimi si znaki, ali surovine, ki se uporabljajo pri njihovi izdelavi, lahko isti geografski izvor.

61      Dalje, tudi če bi se štelo, da lahko izvor proizvodov ali storitev, zajetih z nasprotujočimi si znaki, pomeni enega od dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri celoviti presoji obstoja verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, se ta določba, kot je bilo poudarjeno zgoraj, ne uporablja, kadar eden od kumulativnih pogojev, navedenih v tej določbi, ni izpolnjen, kot v obravnavani zadevi.

62      Tudi s trditvijo, ki se nanaša na domnevno visoko raven razlikovalnega učinka prejšnjih znamk, ni mogoče uspeti. V skladu z ustaljeno sodno prakso sicer velja, da je verjetnost zmede glede dveh nasprotujočih si znakov toliko večja, kolikor večji razlikovalni učinek ima prejšnja znamka (sodba z dne 11. novembra 1997, SABEL, C‑251/95, Recueil, EU:C:1997:528, točka 24; zgoraj v točki 58 navedena sodba Canon, EU:C:1998:442, točka 18, in sodba z dne 18. julija 2013, Specsavers International Healthcare in drugi, C‑252/12, ZOdl., EU:C:2013:497, točka 36). Vendar tudi ob predpostavki, da sta prejšnji znamki v obravnavani zadevi dosegli velik razlikovalni učinek, ta okoliščina ne more nadomestiti popolnega neobstoja podobnosti med proizvodi in storitvami, zajetimi z nasprotujočimi si znamkami.

63      Zato je treba prvi tožbeni razlog v celoti zavrniti.

 Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 8(5) Uredbe št. 207/2009

64      Tožeča stranka v okviru drugega tožbenega razloga trdi, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da pogoji za uporabo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni.

65      Opozoriti je treba, da člen 8(5) Uredbe št. 207/2009 določa, da „[p]oleg tega blagovna znamka ob ugovarjanju imetnika prejšnje blagovne znamke v smislu odstavka 2 ne bo registrirana, če je enaka ali podobna prejšnji blagovni znamki in naj bi bila registrirana za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, za katere je registrirana prejšnja blagovna znamka, če prejšnja blagovna znamka Skupnosti uživa ugled v Skupnosti in če ima prejšnja nacionalna blagovna znamka ugled v zadevni državi članici, in če bi uporaba blagovne znamke, za katero je vložena prijava, brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje blagovne znamke“.

66      Čeprav je prva funkcija znamke res funkcija označbe izvora, ima namreč vsaka znamka inherentno ekonomsko vrednost, ki je samostojna in ločena od ekonomske vrednosti proizvodov ali storitev, za katere je registrirana. Tako člen 8(5) Uredbe št. 207/2009 zagotavlja varstvo znamke z ugledom pred vsako prijavo znamke, ki je tej enaka ali podobna in ki bi lahko škodila njeni podobi, čeprav proizvodi, na katere se nanaša prijavljena znamka, niso podobni tistim, za katere je bila registrirana prejšnja znamka (sodbi z dne 22. marca 2007, Sigla/UUNT – Elleni Holding (VIPS), T‑215/03, ZOdl., EU:T:2007:93, točka 35, in z dne 8. decembra 2011, Aktieselskabet af 21. november 2001/UUNT – Parfums Givenchy (only givenchy), T‑586/10, EU:T:2011:722, točka 58).

67      Iz besedila te določbe je razvidno, da za njeno uporabo veljajo trije pogoji, in sicer, prvič, enakost ali podobnost nasprotujočih si znamk, drugič, obstoj ugleda prejšnje znamke, ki je bil naveden v utemeljitev ugovora, in tretjič, obstoj nevarnosti, da bi se z uporabo prijavljene znamke brez upravičenega razloga izkoristil razlikovalni učinek ali ugled prejšnje znamke ali da bi jima prijavljena znamka škodovala. Ti trije pogoji so kumulativni in neobstoj enega od njih zadostuje, da se navedena določba ne uporabi (glej sodbo z dne 12. novembra 2014, Volvo Trademark/UUNT – Hebei Aulion Heavy Industries (LOVOL), T‑525/11, EU:T:2014:943, točka 18 in navedena sodna praksa).

68      Poleg tega člen 8(5) Uredbe št. 207/2009 določa, da so tri kršitve, ki so v njem navedene, posledica določene stopnje podobnosti med prejšnjo in poznejšo znamko, zaradi katere upoštevna javnost poveže oziroma vzpostavi zvezo med njima, čeprav ju ne zamenja (glej sodbo z dne 14. decembra 2012, Bimbo/UUNT – Grupo Bimbo (GRUPO BIMBO), T‑357/11, EU:T:2012:696, točka 29 in navedena sodna praksa). Obstoj takega povezovanja v zavesti upoštevne javnosti med prijavljeno in prejšnjo znamko je zato implicitni pogoj, nujen za uporabo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 (glej sodbi z dne 25. maja 2005, Spa Monopole/UUNT – Spa-Finders Travel Arrangements (SPA-FINDERS), T‑67/04, ZOdl., EU:T:2005:179, točka 41 in navedena sodna praksa, in z dne 11. decembra 2014, Coca-Cola/UUNT – Mitico (Master), T‑480/12, ZOdl., EU:T:2014:1062, točka 26 in navedena sodna praksa).

69      Drugi tožbeni razlog, ki ga navaja tožeča stranka, je treba preučiti ob upoštevanju teh uvodnih preudarkov.

 Upoštevna javnost

70      Poudariti je treba, da je za uporabo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 opredelitev upoštevne javnosti, tako kot pri uporabi člena 8(1), poglavitni pogoj. Natančneje, obstoj podobnosti med nasprotujočimi si znaki, obstoj morebitnega ugleda prejšnje znamke in nazadnje, obstoj vezi med nasprotujočimi si znaki je treba presoditi ob upoštevanju te javnosti.

71      Opozoriti je treba tudi, da se javnost, ki jo je treba upoštevati pri presoji obstoja ene od kršitev iz člena 8(5) Uredbe št. 207/2009, spreminja glede na vrsto kršitve, na katero se sklicuje imetnik prejšnje znamke. Kadar gre za neupravičeno izkoriščanje razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnje znamke, je tako upoštevna javnost, glede na katero je treba opraviti presojo, povprečen potrošnik proizvodov ali storitev, za katere je prijavljena poznejša znamka (sodba z dne 12. marca 2009, Antartica/UUNT, C‑320/07 P, EU:C:2009:146, točke od 46 do 48). Kadar pa gre za oškodovanje razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnje znamke, je javnost, ob upoštevanju katere je treba opraviti presojo, povprečen potrošnik proizvodov ali storitev, za katere je ta znamka registrirana, ki je običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren (glej po analogiji sodbo z dne 27. novembra 2008, Intel Corporation, C‑252/07, ZOdl., EU:C:2008:655, točka 35).

72      Glede na navedene preudarke v zvezi z opredelitvijo upoštevne javnosti v okviru preizkusa prvega tožbenega razloga tožeče stranke in glede na to, da stranke v sporu izpodbijane odločbe ne izpodbijajo v tem delu, je treba na eni strani šteti, da je glede proizvodov, zajetih s prejšnjima znamkama, upoštevna javnost široka javnost Unije, in da je na drugi glede prijavljene znamke upoštevna javnost za proizvode iz razreda 25 prav tako široka javnost potrošnikov Unije, medtem ko je za storitve iz razredov 35 in 38 upoštevna javnost sestavljena v glavnem iz strokovnjakov iz zadevnih sektorjev.

 Podobnost nasprotujočih si znakov

73      V obravnavani zadevi ni sporno, kot je pravilno navedel odbor za pritožbe, da sta nasprotujoča si znaka enaka s fonetičnega vidika in zelo podobna z vizualnega vidika. To velja tudi za konceptualno primerjavo med nasprotujočima si znakoma. Besedni element „darjeeling“, ki je skupen nasprotujočima si znakoma, se lahko namreč nanaša na vrsto čaja Darjeeling, hkrati pa lahko označuje enakozvočno pokrajino v Indiji.

 Ugled prejšnjih znamk

74      Najprej je treba opozoriti, da člen 8(5) Uredbe št. 207/2009 koncepta ugleda ne opredeljuje. Vendar iz sodne prakse Sodišča glede razlage člena 5(2) Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 92), katerega vsebina je v bistvu enaka tisti iz člena 8(5) Uredbe št. 207/2009, izhaja, da mora prejšnjo nacionalno znamko – za to, da bi bil izpolnjen pogoj glede ugleda – poznati velik del javnosti, ki jo zadevajo proizvodi ali storitve, zajeti s to znamko (zgoraj v točki 29 navedena sodba TDK, EU:T:2007:35, točka 48).

75      Sodišče je v zvezi s tem sicer res razsodilo, da ni potrebno, da znamko pozna določen odstotek upoštevne javnosti za to, da bi se štelo, da ima znamka ugled (glej zgoraj v točki 29 navedeno sodbo TDK, EU:T:2007:35, točka 49 in navedena sodna praksa). Vendar je treba v okviru presoje ugleda prejšnje znamke v smislu člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 upoštevati vse pomembne elemente v zadevi, in sicer tržni delež znamke, intenzivnost, geografsko območje in trajanje uporabe te znamke ter obseg sredstev, ki jih podjetje porabi za njeno promocijo (glej sodbo z dne 27. septembra 2012, El Corte Inglés/UUNT – Pucci International (Emidio Tucci), T‑373/09, EU:T:2012:500, točka 58 in navedena sodna praksa).

76      Kot je bilo opozorjeno v točkah 33 in 34 zgoraj, se za označbe, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo geografski izvor zadevnih proizvodov ali storitev – ko se registrirajo kot kolektivne znamke Skupnosti na podlagi člena 66(2) Uredbe št. 207/2009 z odstopanjem od člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 – uporabljajo določbe te uredbe, tako kot za vse kolektivne znamke. Zato je treba vsakršno presojo v zvezi z znamko Skupnosti iz člena 66(2) Uredbe št. 207/2009, vključno s presojo njenega ugleda v smislu člena 8(5), opraviti v skladu z istimi merili kot so tista, ki se uporabljajo za individualne znamke.

77      V obravnavani zadevi je oddelek za ugovore zavrnil ugovor v delu, v katerem je temeljil na členu 8(5) Uredbe št. 207/2009, pri čemer je menil, da kljub dokazani uporabi prejšnjih znamk listine in dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, dajejo premalo informacij o dejanskem obsegu te uporabe, in da ni dovolj pokazateljev glede stopnje prepoznavnosti, ki naj bi jo prejšnji znamki uživali v upoštevni javnosti. Natančneje, oddelek za ugovore je ugotovil, da tožeča stranka ni podala dovolj navedb v zvezi z obsegom prodaje, tržnim deležem ali obsegom promocije prejšnjih znamk.

78      Odbor za pritožbe, ki je sicer ugotovil, da se dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ne nanašajo specifično na prejšnji znamki, pa je odločil, da bi oddelek za ugovore „lahko domneval, da se je ugled, ki ga je Darjeeling užival kot [zaščitena geografska označba] za čaj, prenesel na isti znak, zaščiten v okviru kolektivne znamke za enake proizvode, vsaj kar zadeva prejšnjo besedno znamko“. Nato je zanikal upoštevnost navedbe, da natančno število proizvodov s prejšnjo znamko, prodanih v Uniji, ni navedeno, pri čemer je navedel, da se čaj DARJEELING „prodaja v [Uniji], kjer ima ugled“. Kar zadeva, natančneje, prejšnjo figurativno znamko, je odbor za pritožbe pojasnil, da „ker se predloženi dokazi nanašajo v glavnem na besedni element Darjeeling“, dejstvo, da se je prejšnja figurativna znamka uporabljala v Uniji „ne zadostuje za ugotovitev, da ima ugled“. Nazadnje, pred nadaljevanjem analize za uporabo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 je odbor za pritožbe v točki 24 izpodbijane odločbe navedel, da „tudi če bi bil ugled prejšnjih znamk dokazan, ostali pogoji iz člena 8(5) [Uredbe št. 207/2009] nikakor niso izpolnjeni“.

79      Ob upoštevanju pravkar navedenega je treba ugotoviti, da je besedilo izpodbijane odločbe, kar zadeva vprašanje, ali imata prejšnji znamki ugled v smislu člena 8(5) Uredbe št. 207/2009, vsaj dvoumno. Edina poved v tem poglavju izpodbijane odločbe, ki ni dvoumna, je namreč tista, ki je bila navedena zgoraj v točki 78 in ki je v točki 24 izpodbijane odločbe. Iz te povedi je razvidno, da odbor za pritožbe ni dokončno ugotovil, da imata prejšnji znamki ugled. UUNT, ki je bil o tem vprašan na obravnavi, je potrdil, da ugotovitev v zvezi s tem ni bila dokončna.

80      Ker pa je odbor za pritožbe nadaljeval svojo analizo za uporabo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009, je treba šteti, da je ta analiza temeljila na hipotetični predpostavki, da je bil ugled prejšnjih znamk dokazan.

81      V zvezi s tem je treba opozoriti, da je ugled prejšnje ali prejšnjih znamk – ki je sicer eden od kumulativnih pogojev za uporabo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 – zlasti pa njegova intenzivnost, del dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri presoji obstoja miselne povezave v zavesti javnosti med prejšnjima znamkama in prijavljeno znamko ter nevarnosti, da pride do ene od treh kršitev, navedenih v tej določbi (glej po analogiji zgoraj v točki 71 navedeno sodbo Intel Corporation, EU:C:2008:655, točka 42, in zgoraj v točki 62 navedeno sodbo Specsavers International Healthcare in drugi, EU:C:2013:497, točka 39 in navedena sodna praksa).

82      Iz te sodne prakse je razvidno, da je presoja obstoja ugleda prejšnje ali prejšnjih znamk nujen korak pri preizkusu, ali se uporablja člen 8(5) Uredbe št. 207/2009. Zato uporaba navedenega člena nujno vključuje dokončno ugotovitev o obstoju ali neobstoju tega ugleda, kar načeloma izključuje, da se analiza glede morebitne uporabe tega člena začne na podlagi nejasne hipoteze, in sicer hipoteze, ki ne temelji na priznavanju ugleda natančno določene intenzivnosti.

83      Ugotoviti pa je treba, da odbor za pritožbe v obravnavani zadevi ni oblikoval take nejasne predpostavke. Iz besedila točke 24 izpodbijane odločbe, navedenega zgoraj v točki 78, je namreč neposredno razvidno, da se je odbor za pritožbe oprl na hipotetično predpostavko, da imata prejšnji znamki ugled natančno določene intenzivnosti, in sicer intenzivnosti, ki se ujema s tisto, ki jo je tožeča stranka skušala dokazati pred pristojnimi organi UUNT.

84      Tožeča stranka je pred temi organi skušala dokazati ugled izjemno visoke intenzivnosti. V zvezi s tem je tožeča stranka v stališčih, podanih v utemeljitev svojega ugovora, ob predložitvi več dokazov zatrjevala, da je čaj Darjeeling znan kot „šampanjec med čaji“ in da „ima DARJEELING že več kot 150 let izjemen ugled kot čaj najvišje kakovosti“.

85      Zato je treba ugotoviti, da se je odbor za pritožbe za potrebe nadaljevanja svoje analize oprl na hipotetično predpostavko, da imata prejšnji znamki ugled na ozemlju Unije in, še več, ugled izjemno visoke intenzivnosti.

86      Preostane torej še preizkus presoje, ki jo je na podlagi te hipotetične predpostavke opravil odbor za pritožbe za uporabo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009, in sicer, prvič, presojo obstoja povezovanja v zavesti upoštevne javnosti med nasprotujočima si znakoma, in drugič, presojo obstoja ene od treh nevarnosti iz navedenega člena.

 Obstoj povezovanja v zavesti javnosti

87      V skladu s sodno prakso je treba obstoj zveze med prijavljeno znamko in prejšnjo znamko presojati celovito, ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov obravnavanega primera, med katerimi so stopnja podobnosti med nasprotujočimi si znamkami, narava proizvodov ali storitev, na katere se nanašajo nasprotujoče si znamke, vključno s stopnjo podobnosti ali različnosti teh proizvodov ali storitev ter upoštevno javnostjo, intenzivnost ugleda prejšnje znamke, stopnja razlikovalnega učinka prejšnje znamke, ki ga ima ali ki je pridobljen z uporabo, in obstoj verjetnosti zmede v javnosti (sklep z dne 30. aprila 2009, Japan Tobacco/UUNT, C‑136/08 P, EU:C:2009:282, točka 26; zgoraj v točki 71 navedena sodba Intel Corporation, EU:C:2008:655, točka 42, in sodba z dne 6. julija 2012, Jackson International/UUNT – Royal Shakespeare (ROYAL SHAKESPEARE), T‑60/10, EU:T:2012:348, točka 21).

88      Če se tako miselno povezovanje v zavesti javnosti ne vzpostavi, potem se zaradi uporabe poznejše znamke ne more neupravičeno izkoriščati ali oškodovati razlikovalni učinek ali ugled prejšnje znamke (glej zgoraj v točki 87 navedeni sklep Japan Tobacco/UUNT, EU:C:2009:282, točka 27 in navedena sodna praksa).

89      Čeprav je v izpodbijani odločbi navedeno, da so tri kršitve iz člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 „posledica določene stopnje podobnosti med prejšnjo in poznejšo znamko, zaradi katere zadevna javnost ti dve znamki poveže, torej vzpostavi zvezo med njima“, v obravnavani zadevi obstoju te zveze ni namenjena nobena posebna analiza.

90      UUNT v odgovoru na tožbo trdi, da je odbor za pritožbe implicitno zavrnil obstoj take zveze. V zvezi s tem se sklicuje na točki 29 in 36 izpodbijane odločbe. Odbor za pritožbe je v teh točkah ugotovil, prvič, da glede na velike razlike, ki so bile ugotovljene v zvezi s proizvodi in storitvami, zajetimi z nasprotujočima si znakoma, potrošniki ne bodo pričakovali obstoja kakršne koli povezave med proizvajalci čaja in družbo intervenientke, ter drugič, da „ni verjetno, da bi upoštevna javnost vzpostavila miselno povezavo med znamkama“, ker so proizvodi in storitve, ki so zajeti s prijavljeno znamko, s trgovskega vidika popolnoma različni od proizvodov tožeče stranke.

91      Vendar je treba ob upoštevanju sodne prakse, navedene zgoraj v točki 88, poudariti, da če bi odbor za pritožbe dejansko ugotovil, da ni mogoče dokazati zveze med nasprotujočima si znakoma, bi ta ugotovitev zadostovala za izključitev uporabe člena 8(5) Uredbe št. 207/2009. Odbor za pritožbe pa je nadaljeval svojo analizo, da bi presodil obstoj ene od treh nevarnosti, določenih v zadnjenavedenem členu.

92      Glede na dvoumnost v izpodbijani odločbi v zvezi s tem in glede na to, da je odbor za pritožbe vseeno opravil analizo, je treba zato ugotoviti, da je v zvezi z obstojem ali neobstojem zveze v smislu zgoraj navedene sodne prakse uporabil enak pristop kot za obstoj ali neobstoj morebitnega ugleda prejšnjih znamk, kar pomeni, da je analizo opravil, ne da bi dokončno ugotovil, ali med nasprotujočima si znakoma obstaja zveza, temveč na podlagi hipotetične predpostavke, da bi navedena zveza lahko bila dokazana.

93      Pred preizkusom izpodbijane odločbe glede zadnjega pogoja za uporabo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009, torej presojo obstoja ene od treh nevarnosti, navedenih v tej določbi, je treba povzeti vse navedeno in spomniti, da je odbor za pritožbe opravil preizkus za uporabo navedene določbe, pri čemer se je oprl na dve hipotetični predpostavki, in sicer, prvič, da imata prejšnji znamki ugled, katerega intenzivnost je takšna, kakršno mu pripisuje tožeča stranka, torej izjemna, in drugič, da je mogoče, da upoštevna javnost vzpostavi povezavo med nasprotujočima si znakoma.

 Nevarnosti, navedene v členu 8(5) Uredbe št. 207/2009

94      Najprej je treba opozoriti, da so v členu 8(5) Uredbe št. 207/2009 navedene tri vrste nevarnosti, in sicer, da uporaba prijavljene znamke brez upravičenega razloga, prvič, škoduje razlikovalnemu učinku prejšnje znamke, drugič, škoduje ugledu prejšnje znamke, ali tretjič, izkorišča razlikovalni učinek ali ugled prejšnje znamke. V skladu s členom 8(5) Uredbe št. 207/2009 za uporabo te določbe zadostuje že obstoj samo ene vrste zgoraj navedenih nevarnosti (zgoraj v točki 66 navedena sodba VIPS, EU:T:2007:93, točka 36).

95      Kot je bilo opozorjeno zgoraj v točki 71, je treba obstoj nevarnosti kršitev, ki pomenijo oškodovanje razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnje znamke, presojati z vidika povprečnega potrošnika proizvodov ali storitev, za katere je ta znamka registrirana, ki je običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Obstoj kršitve, ki pomeni neupravičeno izkoriščanje razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnje znamke, kadar je prepovedana korist, ki jo ima od te znamke imetnik poznejše znamke, pa je treba presojati z vidika povprečnega potrošnika proizvodov ali storitev – za katere je prijavljena registracija poznejše znamke – ki je običajno obveščen ter razumno pozoren in preudaren.

96      Poleg tega, čeprav je obstoj povezovanja v zavesti javnosti med nasprotujočimi si znaki nujen pogoj za uporabo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009, pa zgolj to ne zadostuje, da bil ugotovljen obstoj ene od treh nevarnosti, navedenih v tej določbi (glej zgoraj v točki 87 navedeno sodbo ROYAL SHAKESPEARE, EU:T:2012:348, točka 20 in navedena sodna praksa). Tako obstoj zveze med nasprotujočima si znamkama ne pomeni, da imetniku prejšnje znamke ni treba predložiti dokazov o dejanski in sedanji kršitvi njegove znamke v smislu člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 ali o resni nevarnosti za nastanek take kršitve v prihodnosti (glej po analogiji zgoraj v točki 71 navedeno sodbo Intel Corporation, EU:C:2008:655, točka 71).

97      Iz sodne prakse je namreč razvidno, da cilj člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 ni preprečiti registracijo vsake znamke, ki je enaka ali podobna znamki z ugledom. Namen te določbe je zlasti omogočiti imetniku nacionalne znamke ali znamke Skupnosti z ugledom, da oporeka registraciji znamk, ki bi lahko bodisi škodovale ugledu ali razlikovalnemu učinku prejšnje znamke bodisi neupravičeno izkoristile ta ugled ali razlikovalni učinek. Pri tem je treba pojasniti, da imetnik prejšnje znamke ni zavezan dokazati obstoja dejanske in trenutne kršitve njegove znamke. Vendar pa mora predložiti dokaze, ki omogočajo sklepanje prima facie na verjetnost prihodnjega nehipotetičnega neupravičenega izkoriščanja ali oškodovanja (glej zgoraj v točki 66 navedeno sodbo VIPS, EU:T:2007:93, točka 46 in navedena sodna praksa). To ugotovitev je mogoče dokazati med drugim na podlagi logičnih sklepanj, ki izhajajo iz preučitve možnosti, in ob upoštevanju običajne prakse v upoštevni gospodarski panogi ter vseh drugih okoliščin obravnavanega primera (sodbi z dne 10. maja 2012, Rubinstein in L’Oréal/UUNT, C‑100/11 P, ZOdl., EU:C:2012:285, točka 95, in z dne 9. aprila 2014, EI du Pont de Nemours/UUNT – Zueco Ruiz (ZYTeL), T‑288/12, EU:T:2014:196, točka 59).

98      Ob upoštevanju teh preudarkov je treba preučiti, ali je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da v obravnavani zadevi ni bilo mogoče dokazati nobene od treh nevarnosti, navedenih v členu 8(5) Uredbe št. 207/2009.

–       Oškodovanje razlikovalnega učinka prejšnjih znamk

99      Oškodovanje razlikovalnega učinka znamke, ki se označuje tudi z besedami „oslabitev“, „izpodjedanje“ ali „zabris“, obstaja, če je sposobnost te znamke, da opredeli proizvode ali storitve, za katere je registrirana, oslabljena, ker uporaba enakega ali podobnega znaka tretje osebe povzroča razpršitev identitete znamke in njene razpoznavne moči v javnosti. Tako je zlasti takrat, kadar prejšnja znamka, ki je izzvala takojšne povezovanje s proizvodi ali storitvami, za katere je registrirana, tega ne more več povzročiti (glej sodbo z dne 18. junija 2009, L’Oréal in drugi, C‑487/07, ZOdl., EU:C:2009:378, točka 39 in navedena sodna praksa).

100    V skladu s sodno prakso se za dokaz, da uporaba prijavljene znamke škoduje oziroma bi škodovala razlikovalnemu učinku prejšnje znamke, zahteva, da se dokaže bodisi sprememba ekonomskega ravnanja povprečnega potrošnika proizvodov ali storitev, za katere je registrirana prejšnja znamka, ki je posledica uporabe poznejše znamke, bodisi resna nevarnost za nastanek take spremembe v prihodnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 14. novembra 2013, Environmental Manufacturing/UUNT, C‑383/12 P, ZOdl., EU:C:2013:741, točka 34 in navedena sodna praksa).

101    Kot je poudarilo Sodišče, pojem „sprememba ekonomskega ravnanja povprečnega potrošnika“ postavlja objektivni pogoj. Te spremembe ni mogoče zožiti zgolj na subjektivne elemente, kot je dojemanje potrošnikov. Dejstvo, da potrošniki opazijo obstoj novega znaka, podobnega prejšnjemu, ne zadostuje za dokaz škodovanja ali nevarnosti škodovanja razlikovalnemu učinku prejšnje znamke v smislu člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 (zgoraj v točki 100 navedena sodba Environmental Manufacturing/UUNT, EU:C:2013:741, točka 37).

102    Z Uredbo št. 207/2009 in sodno prakso se od imetnika prejšnje znamke ne zahteva predložitev dokazov o dejanski škodi, ampak se priznava resna nevarnost za nastanek take škode, pri čemer se omogoča uporaba logičnih sklepanj (zgoraj v točki 100 navedena sodba Environmental Manufacturing/UUNT, EU:C:2013:741, točka 42). Vendar taka sklepanja ne smejo izhajati zgolj iz predpostavk, temveč morajo temeljiti na analizi možnosti, s katero se upošteva običajne prakse v upoštevni gospodarski panogi ter vse druge okoliščine obravnavanega primera (zgoraj v točki 100 navedena sodba Environmental Manufacturing/UUNT, EU:C:2013:741, točka 43). Iz sodne prakse Sodišča je namreč razvidno, da je to z opozarjanjem na ta pojem jasno izrazilo nujnost zahteve višjega dokaznega standarda za ugotovitev škodovanja ali nevarnosti škodovanja razlikovalnemu učinku prejšnje znamke v smislu zgoraj navedene določbe (zgoraj v točki 100 navedena sodba Environmental Manufacturing/UUNT, EU:C:2013:741, točka 40).

103    Odbor za pritožbe je v obravnavani zadevi izključil nevarnost oškodovanja razlikovalnega učinka prejšnjih znamk, pri čemer je upošteval dejstvo, da so proizvodi in storitve, zajeti s prijavljeno znamko, popolnoma različni od proizvodov, zajetih s prejšnjima znamkama, in navedel, da se nevarnost, na katero se je skliceval vlagatelj ugovora, zdi popolnoma hipotetična. Poleg tega je poudaril, da ker je izraz „darjeeling“ geografsko ime, upoštevna javnost ne bi bila presenečena nad tem, da jih lahko uporabljajo različna podjetja na različnih sektorskih trgih, čeprav gre za zaščiteno geografsko označbo za čaj.

104    Tožeča stranka se sklicuje na zgoraj v točki 100 navedeno sodno prakso Environmental Manufacturing (EU:C:2013:741) in meni, da obstaja vsaj resna nevarnost spremembe ekonomskega ravnanja povprečnega potrošnika v prihodnosti. V zvezi s tem navaja, da ker proizvodi, zajeti s prijavljeno znamko, ne izvirajo iz regije Darjeeling (Indija), povprečen potrošnik ne bo skeptičen samo glede njihovega izvora, temveč tudi glede izvora čaja, ki se jim ponuja kot čaj Darjeeling. Tako po mnenju tožeče stranke uporaba znamke, ki jo je prijavila intervenientka, hudo škoduje ugledu in specifičnosti geografske označbe „Darjeeling“ ter njeni zmožnosti uresničevanja svoje glavne funkcije, in sicer zagotoviti potrošniku geografski izvor čajnih proizvodov, ki se mu ponujajo pod kolektivnimi znamkami Skupnosti.

105    UUNT in intervenientka prerekata trditve tožeče stranke.

106    Ugotoviti je treba, kot sta to storila intervenientka in UUNT, da utemeljitev tožeče stranke ne zadostuje za dokaz resne nevarnosti oškodovanja razlikovalnega učinka prejšnjih znamk v smislu novejše sodne prakse Sodišča, v skladu s katero se zahteva, kot je razvidno iz točke 102 zgoraj, višji dokazni standard za priznavanje take nevarnosti. Natančneje, z nobeno trditvijo, ki jih je navedla tožeča stranka, ni mogoče dokazati resne nevarnosti spremembe ekonomskega ravnanja povprečnega potrošnika glede na običajne prakse v trgovskih sektorjih, upoštevnih v obravnavani zadevi.

107    Kot je namreč razvidno iz izpodbijane odločbe in glede na popoln neobstoj podobnosti med proizvodi in storitvami, zajetimi z nasprotujočima si znakoma, se nevarnost, na katero se sklicuje tožeča stranka, zdi popolnoma hipotetična.

108    V zvezi s tem je iz sodne prakse razvidno, da registracija prejšnjih znamk kot kolektivnih znamk ne more biti sestavni del domneve obstoja povprečnega razlikovalnega učinka (sklep z dne 21. marca 2013, Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi/UUNT, C‑393/12 P, EU:C:2013:207, točka 36, in zgoraj v točki 42 navedena sodba HELLIM, EU:T:2012:292, točka 52).

109    Kot je namreč navedeno v izpodbijani odločbi, je besedni element „darjeeling“, iz katerega je izključno sestavljena prejšnja besedna znamka in ki ga vsebuje prejšnja figurativna znamka, geografsko ime. Ne glede na vprašanje, ali ima navedeni besedni element zato poseben razlikovalni učinek (glej po analogiji zgoraj v točki 108 navedeni sklep Foundation for the Protection of the Traditional Cheese of Cyprus named Halloumi/UUNT, EU:C:2013:207, točka 33), je treba opozoriti, da člen 66(2), druga poved, Uredbe št. 207/2009 določa, da kolektivna blagovna znamka, registrirana na podlagi tega člena, ne daje nosilcu pravice, da tretji osebi prepove uporabo teh znakov ali označb v gospodarskem prometu, če jih ta uporablja v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, in da se še zlasti taka blagovna znamka ne more uveljavljati nasproti tretji stranki, ki ima pravico do geografskega imena.

110    Ob upoštevanju navedenega je treba ugotoviti, da ob neobstoju elementov, ki bi lahko dokazali resno nevarnost spremembe ekonomskega ravnanja povprečnega potrošnika, nevarnosti kršitve razlikovalnega učinka prejšnjih znamk ni mogoče dokazati zgolj s podobnostjo nasprotujočih si znakov, še toliko bolj, ker v obravnavani zadevi ni izključeno, da se besedni element „darjeeling“ lahko uporablja za druge znamke kot sta prejšnji znamki, kot je razvidno iz člena 66(2), druga poved, Uredbe št. 207/2009 (glej po analogiji sodbo z dne 30. januarja 2008, Japan Tobacco/UUNT – Torrefacção Camelo (CAMELO), T‑128/06, EU:T:2008:22, točka 58 in navedena sodna praksa). Zato je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da upoštevna javnost ne bi bila presenečena nad tem, da lahko besedni element „darjeeling“ uporabljajo različna podjetja na različnih sektorskih trgih in tako zavrnil obstoj nevarnosti oškodovanja razlikovalnega učinka prejšnjih znamk. V zvezi s tem je treba zavrniti trditev tožeče stranke, in sicer, da naj povprečen potrošnik nikoli ne bi bil soočen z možnostjo, da proizvod ali storitev, ki se mu ponuja pod znamko DARJEELING, nima nikakršne zveze z Darjeeling, ker ni bil predložen noben dokaz, s katerim bi bilo mogoče te navedbe utemeljiti.

111    Poleg tega je, kot poudarja UUNT, med geografskim imenom „Darjeeling“ in čajem Darjeeling unikatna vez, ki je ni med navedenim imenom in proizvodi in storitvami, zajetimi s prijavljeno znamko. Tožeča stranka namreč ni predložila nobenega elementa, s katerim bi bilo mogoče dokazati, da zadevno geografsko ime zainteresirane osebe trenutno povezujejo s proizvodi ali storitvami, zajetimi s prijavljeno znamko, ali da lahko navedeno ime zainteresirana podjetja uporabijo kot označbo geografskega izvora teh proizvodov ali storitev (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 4. maja 1999, Windsurfing Chiemsee, C‑108/97 in C‑109/97, Recueil, EU:C:1999:230, točka 1 izreka; sklepne predloge generalnega pravobranilca G. Cosmasa v združenih zadevah Windsurfing Chiemsee, C‑108/97 in C‑109/97, Recueil, EU:C:1998:198, točki 36 in 46, in sodbo z dne 15. oktobra 2003, Nordmilch/UUNT (OLDENBURGER), T‑295/01, Recueil, EU:T:2003:267, točka 33). V zvezi s tem trditev tožeče stranke, da je Indija država, v kateri se izdelujejo oblačila, ne zadostuje za dokaz te posebne vezi. Zato ni verjetno, da bi bilo upoštevno javnost mogoče prepričati, da proizvodi in storitve, zajeti s prijavljeno znamko, izvirajo iz pokrajine Darjeeling, še manj pa, da bi ob ugotovitvi, da to ni res, dvomila o izvoru proizvodov, zajetih s prejšnjima znamkama, kar bi po navedbah tožeče stranke povzročilo spremembo ekonomskega ravnanja povprečnega potrošnika v smislu sodne prakse, navedene zgoraj v točki 100.

112    Vsekakor tudi ob predpostavki, da ima prejšnja besedna znamka, kot zatrjuje tožeča stranka, velik razlikovalni učinek, ki ji ga daje njen domnevno izjemen ugled, kar je hipotetična predpostavka, na kateri sicer temelji izpodbijana odločba (glej točko 83 zgoraj), tožeča stranka ni predložila nobenega elementa, ki bi omogočal dokaz resne nevarnosti spremembe ekonomskega ravnanja povprečnega potrošnika v smislu sodne prakse, navedene zgoraj v točki 100.

113    Zato je treba potrditi ugotovitev odbora za pritožbe glede neobstoja nevarnosti oškodovanja razlikovalnega učinka prejšnjih znamk.

–       Oškodovanje ugleda prejšnjih znamk

114    Škoda, povzročena ugledu znamke, ki se označuje tudi z besedama „očrnitev“ ali „razvrednotenje“, nastane, če javnost zazna proizvode ali storitve, za katere tretje osebe uporabljajo enak ali podoben znak tako, da se zmanjša privlačnost znamke. Nevarnost za nastanek te škode lahko izhaja zlasti iz dejstva, da imajo proizvodi ali storitve, ki jih ponujajo tretje osebe, lastnost ali značilnost, zaradi katere lahko negativno vplivajo na podobo znamke (zgoraj v točki 99 navedena sodba L’Oréal in drugi, EU:C:2009:378, točka 40).

115    V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe ugotovil, da tožeča stranka ni podala trditve glede škode, ki bi lahko nastala ugledu prejšnjih znamk, in da splošna podoba oblačil in storitev, zajetih s prijavljeno znamko, ni negativna.

116    Tožeča stranka v zvezi s tem zgolj navaja domnevno „parazitsko“ ravnanje intervenientke, ki bi lahko ogrozilo privlačnost prejšnje znamke kot geografske označbe, ker naj ta ne bi mogla več služiti kot edina geografska označba za čaj, če bi se pod isto znamko ponujali drugi proizvodi in storitve, ki niso čaj. Poleg tega se sklicuje na grafični prikaz prijavljene znamke in, natančneje, na piki v obliki čajnih listov na črkah „j“ in „i“.

117    UUNT in intervenientka nasprotujeta trditvam tožeče stranke.

118    Ugotoviti je treba, da tožeča stranka ne navaja nobene posebne trditve, s katero bi se skušalo dokazati resno nevarnost, da bi uporaba prijavljene znamke lahko oškodovala ugled prejšnjih znamk v smislu sodne prakse, navedene zgoraj v točki 114. V zvezi s tem ni navedla lastnosti ali značilnosti proizvodov ali storitev, zajetih s prijavljeno znamko, ki bi lahko negativno vplivale na podobo prejšnjih znamk.

119    Poleg tega, kot je navedel odbor za pritožbe, ni z nobenim drugim elementom iz spisa mogoče dokazati, da je splošna podoba proizvodov in storitev, zajetih s prijavljeno znamko, negativna. Kot poudarja UUNT v odgovoru na tožbo, ni med naravo ali načini uporabe čaja in proizvodi in storitvami, zajetimi s prijavljeno znamko, niti nasprotovanj, zaradi katerih bi se lahko podoba prejšnje znamke z uporabo prijavljene znamke skazila (glej v tem smislu zgoraj v točki 110 navedeno sodbo CAMELO, EU:T:2008:22, točka 62).

120    Dalje, ob upoštevanju navedb iz točke 111 zgoraj, edinstvena vez med geografsko regijo Darjeeling in kategorijo proizvodov, zajetih s prejšnjima znamkama, in neobstoj take vezi med proizvodi in storitvami, zajetimi s prijavljeno znamko, in navedeno regijo, še povečujeta hipotetičnost nevarnosti zmanjšanja privlačnosti prejšnjih znamk.

121    Trditev tožeče stranke v zvezi z grafičnim prikazom črk „j“ in „i“ v prijavljeni znamki teh ugotovitev ne izpodbije. Tudi ob predpostavki, da sta piki na navedenih črkah dejansko podobni listom, in, natančneje, čajnim listom, in da bi se v zavesti javnosti lahko vzpostavila zveza med nasprotujočima si znakoma, zgolj ta zveza v skladu s sodno prakso, navedeno zgoraj v točki 95, ne bi zadostovala za ugotovitev obstoja ene od nevarnosti, navedenih v členu 8(5) Uredbe št. 207/2009.

122    Zato je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe pravilno štel, da ni nevarnosti, da bi uporaba prijavljene znamke oškodovala ugled prejšnjih znamk, tudi če se ta ugled – izhajajoč iz hipotetične predpostavke, na kateri temelji izpodbijana odločba – šteje za izjemen.

–       Neupravičeno izkoriščanje razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnjih znamk

123    Pojem „neupravičeno izkoriščanje razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnje znamke“, ki se označuje tudi z besednima zvezama „parazitstvo“ in „free-riding“, se ne nanaša na oškodovanje znamke, temveč na prednosti, ki jih imajo tretje osebe z uporabo enakega ali podobnega znaka. Vključuje zlasti primere, v katerih se zaradi prenosa podobe znamke ali značilnosti, ki jih podoba prikazuje, na proizvode, označene z enakim ali podobnim znakom, pojavi očitno izkoriščanje z obešanjem na znamko z ugledom (glej po analogiji zgoraj v točki 99 navedeno sodbo L’Oréal in drugi, EU:C:2009:378, točka 41). Neupravičenost koristi naj bi v takih okoliščinah izhajala iz izkoriščanja – brez finančnega nadomestila in brez lastnih prizadevanj v zvezi s tem – tržnih prizadevanj imetnika prejšnje znamke za ustvarjenje in ohranitev podobe te znamke (glej zgoraj v točki 87 navedeno sodbo ROYAL SHAKESPEARE, EU:T:2012:348, točka 56 in navedena sodna praksa).

124    V skladu z navedeno sodno prakso in drugače kakor pri verjetnosti zmede iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 je nevarnost, da bi neupravičena uporaba prijavljene znamke omogočala neupravičeno izkoriščanje razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnje znamke, podana, kadar potrošnika, ki nujno ne zamenjuje izvora proizvodov ali storitev, zajetih z nasprotujočimi si znamkami, posebej pritegnejo proizvodi ali storitve prijavitelja zgolj zato, ker so označeni z znamko, ki je enaka ali podobna prejšnji znamki z ugledom. Za to bi bil potreben dokaz povezave prijavljene znamke s pozitivnimi lastnostmi prejšnje enake ali podobne znamke, zaradi katerih bi lahko prišlo do očitnega izkoriščanja ali parazitstva prijavljene znamke (glej zgoraj v točki 110 navedeno sodbo CAMELO, EU:T:2008:22, točka 65 in navedena sodna praksa).

125    Za ugotovitev, ali se z uporabo spornega znaka neupravičeno izkorišča razlikovalni učinek ali ugled prejšnje znamke, je treba opraviti celovito presojo, ki upošteva vse upoštevne dejavnike obravnavanega primera, med katerimi so intenzivnost ugleda in stopnja razlikovalnega učinka znamke, stopnja podobnosti med nasprotujočima si znamkama ter narava in stopnja bližine zadevnih proizvodov ali storitev. Sodišče je glede intenzivnosti ugleda in stopnje razlikovalnega značaja znamke že razsodilo, da večja ko bosta razlikovalni učinek in ugled te znamke, lažje bo sprejeti obstoj kršitve (glej po analogiji zgoraj v točki 62 navedeno sodbo Specsavers International Healthcare in drugi, EU:C:2013:497, točka 39 in navedena sodna praksa). Iz sodne prakse prav tako izhaja, da hitreje in močneje ko se ob znaku sproži misel na znamko, večja je nevarnost, da sedanja ali prihodnja uporaba znaka neupravičeno izkorišča ali oškoduje razlikovalni učinek ali ugled znamke (glej zgoraj v točki 68 navedeno sodbo GRUPO BIMBO, EU:T:2012:696, točka 43 in navedena sodna praksa, in v točki 87 navedeno sodbo ROYAL SHAKESPEARE, EU:T:2012:348, točka 54 in navedena sodna praksa).

126    Odbor za pritožbe je v obravnavani zadevi zanikal obstoj nevarnosti, da bi prijavljena znamka neupravičeno izkoriščala razlikovalni učinek ali ugled prejšnjih znamk. Menil je, da glede na popoln neobstoj podobnosti proizvodov in storitev, zajetih z nasprotujočima si znakoma, potrošniki ne bodo pričakovali, da med proizvajalci čaja in družbo prijaviteljico, ki ponuja oblačila in povezane storitve, obstaja kakršna koli vez. Na podlagi tega je ugotovil, da tožeča stranka ni dokazala, zakaj naj bi znamki oblačil koristilo, če bi se jo povezovalo z znamko, znano po svojem čaju visoke kakovosti, ker je v sektorju oblačil luksuzna podoba odvisna od drugačnih pogojev in dejavnikov kot v sektorju čaja. Nazadnje, enako naj bi veljalo za storitve, zajete s prijavljeno znamko, iz razredov 35 in 38, ki se v skladu z navedbami izpodbijane odločbe ne ponujajo specifično v zvezi z oblačili.

127    Tožeča stranka navaja, da se bo podoba, ki jo daje geografska označba Darjeeling, prenesla na poslovne interese intervenientke, ki bo deležna privlačnosti te označbe in prejšnjih kolektivnih znamk, njihovega ugleda in prestiža ter žareče podobe znamke DARJEELING.

128    Tožeča stranka poleg tega trdi, da sploh ni upravičeno, da intervenientka uporablja geografsko označbo „Darjeeling“ za proizvode in storitve, ki ne izvirajo iz pokrajine Darjeeling in ki z navedeno pokrajino nimajo nikakršne zveze. Nazadnje meni, da je edini razlog, iz katerega bi francoska družba, kakršna je intervenientka, izbrala indijsko ime, kot je Darjeeling, ta, da je to ime znano in da ima v Uniji ugled.

129    UUNT navaja, da tožeča stranka ne more dokazati nevarnosti neupravičenega izkoriščanja samodejno zaradi uporabe prijavljene znamke ob upoštevanju ugleda prejšnjih znakov in njihove velike podobnosti. UUNT trdi, da tožeča stranka ni niti navedla trditev, s katerimi bi bilo mogoče pojasniti, kako bi se podoba prejšnje znamke lahko prenesla na sporno znamko, niti opredelila pozitivnih posebnih lastnosti, ki se povezujejo s to znamko.

130    UUNT poleg tega trdi, da v obravnavani zadevi prenosa podobe ni mogoče predvideti, ker zaradi zelo velikih razlik med proizvodi in storitvami, zajetimi z nasprotujočima si znakoma, potrošniki ne bodo pričakovali, da med proizvajalci čaja in intervenientko obstaja kakršna koli vez, saj se luksuz v zadevnih sektorjih, torej v sektorjih oblačil in čaja, dojema različno.

131    Nazadnje, UUNT meni, da trditev tožeče stranke v zvezi z domnevnim namenom intervenientke, da izkoristi ugled prejšnje znamke, ne dokazuje ničesar, ker je intervenientkina uporaba besednega elementa „darjeeling“, ki je geografsko ime, načeloma legitimna.

132    Intervenientka pa v bistvu trdi, da je odbor za pritožbe svoje sklepanje o neobstoju resne nevarnosti neupravičenega izkoriščanja ugleda ali razlikovalnega učinka prejšnje ali prejšnjih znamk pravilno oprl na zelo velike razlike med proizvodi in storitvami iz obravnavane zadeve in da ni izpolnjen noben pogoj iz člena 8(5) Uredbe št. 207/2009.

133    Najprej je treba navesti, kot je bilo poudarjeno zgoraj v točki 123, da je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da pojem „neupravičeno izkoriščanje“ vključuje zlasti primere, v katerih se zaradi prenosa podobe prejšnje znamke ali značilnosti, ki jih podoba prikazuje, na proizvode, označene s prijavljeno znamko, pojavi očitno izkoriščanje z obešanjem na znamko z ugledom.

134    Poleg tega je v skladu s sodno prakso zlasti v primeru ugovora, ki temelji na znamki, ki uživa zelo velik ugled, mogoče, da je prihodnje dejansko tveganje neupravičenega izkoriščanja od prijavljene znamke tako očitno, da vlagatelju ugovora ni treba navesti in dokazati nobenega drugega dejstva. Zato ni izključeno, da lahko zelo velik ugled izjemoma pomeni indic prihodnje dejanske nevarnosti neupravičenega izkoriščanja od prijavljene znamke v zvezi z vsakim proizvodom ali storitvijo, ki nista podobna tistim, za katere je registrirana prejšnja znamka (glej zgoraj v točki 68 navedeno sodbo GRUPO BIMBO, EU:T:2012:696, točka 43 in navedena sodna praksa).

135    V obravnavani zadevi se je tožeča stranka zgolj sklicevala na neposredno povezovanje, ki ga bo javnost vzpostavila med nasprotujočima si znakoma zaradi ugleda čaja Darjeeling, ki se, po njenem mnenju, odraža na njeni znamki, vsaj besedni.

136    Ugotoviti je treba, da ni mogoče šteti, da lahko značilnosti, ki se običajno povezujejo z ugledno znamko čaja, prinesejo korist znamki, pod katero se tržijo proizvodi ali storitve, kakršne so te, ki so zajete s prijavljeno znamko, še toliko bolj, ker obravnavanih proizvodov in storitev ni mogoče konzumirati ali uporabljati skupaj (glej po analogiji zgoraj v točki 110 navedeno sodbo CAMELO, EU:T:2008:22, točka 66).

137    V zvezi s tem je treba opozoriti, kot je že bilo navedeno (glej točke od 80 do 85 ter 92 in 93 zgoraj), da se je odbor za pritožbe pri nadaljevanju svoje analize za uporabo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 oprl na hipotetični predpostavki, in sicer, da imata prejšnji znamki izjemen ugled in da je med nasprotujočima si znakoma mogoče vzpostaviti povezavo. Kar zadeva, natančneje, intenzivnost ugleda prejšnjih znamk, se je izpodbijana odločba oprla na hipotetično predpostavko, da so bile vse navedbe tožeče stranke dokazane. Po teh navedbah, ki jih tožeča stranka v bistvu ponavlja pred Splošnim sodiščem, je čaj Darjeeling, čigar ugled se odraža na prejšnjih znamkah, znan kot rafinirani čaj edinstvene in izjemne kakovosti.

138    Kot je mogoče sklepati iz sodne prakse, navedene zgoraj v točkah 66 in 125, ker se za uporabo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 ne zahteva podobnost proizvodov in storitev, zajetih z nasprotujočimi si znaki, ugotovitev, da med zadevnimi proizvodi in storitvami ni zelo velikih razlik in da potrošniki ne bodo pričakovali, da je med proizvajalci čaja in družbo prijaviteljico kakršna koli vez, ne more zadostovati za zanikanje obstoja nevarnosti izkoriščanja ugleda prejšnjih znamk, ki naj bi bil v skladu s hipotetičnimi predpostavkami, na katerih temelji izpodbijana odločba, izjemno intenziven.

139    Kadar gre za prejšnjo znamko z izjemnim ugledom, tudi če so proizvodi in storitve, zajeti z nasprotujočimi si znaki, zelo različni, namreč ni nemogoče, da upoštevna javnost vrednost te prejšnje znamke prenese na proizvode ali storitve, zajete z znamko, za katero je bila vložena prijava za registracijo (glej v tem smislu sklep z dne 14. maja 2013, You‑Q/UUNT, C‑294/12 P, EU:C:2013:300, točka 69).

140    V obravnavani zadevi je vrednost elementa, skupnega nasprotujočima si znakoma, in sicer besednega elementa „darjeeling“ – ki v spomin prikliče čaj, ki se trži pod prejšnjima znamkama, ki imata v skladu s hipotetično predpostavko, na kateri temelji izpodbijana odločba, izjemen ugled – vrednost rafiniranega in ekskluzivnega proizvoda edinstvene kakovosti. Ker analiza odbora za pritožbe temelji na hipotetični predpostavki o izjemnem ugledu, je mogoče šteti, da bo večji del zadevne javnosti vedel, da je enakozvočna pokrajina, iz katere izvira ta proizvod, v Indiji. Besedni element „darjeeling“ lahko tako v spomin prikliče eksotičnost ter senzualnost in skrivnostnost, ki so v zavesti upoštevne javnosti povezane s predstavo o orientalski deželi.

141    Poudariti je treba, da ta ugotovitev ni v protislovju z ugotovitvijo v zvezi z oškodovanjem razlikovalnega učinka prejšnjih znamk (glej točko 111 zgoraj). Če – kar zadeva nevarnost oškodovanja razlikovalnega učinka prejšnjih znamk – upoštevna javnost, in sicer, kot je bilo pojasnjeno zgoraj v točki 95, javnost, na katero sta naslovljeni prejšnji znamki, ne bo proizvodov in storitev, zajetih s prijavljeno znamko, povezovala s pokrajino Darjeeling v Indiji, potem sploh ni izključeno, da lahko javnost, na katero je naslovljena prijavljena znamka, pritegne prenos vrednosti in pozitivnih lastnosti, povezanih z navedeno pokrajino, na prijavljeno znamko.

142    Ob upoštevanju navedenega, predvsem pa dejstva, da se hipotetična predpostavka, na kateri temelji izpodbijana odločba, nanaša na ugled izjemne intenzivnosti, se pozitivne lastnosti, ki jih v spomin prikliče besedni element „darjeeling“, skupen nasprotujočima si znakoma, lahko prenesejo na nekatere proizvode in storitve, zajete s prijavljeno znamko, in zato povečajo privlačnost zadnjenavedene znamke.

143    Glede zadevnih proizvodov iz razreda 25 lahko prijavljena znamka namreč izkoristi pozitivne lastnosti prejšnjih znamk in, natančneje, podobo prefinjenosti ali eksotične senzualnosti, ki jo prinaša besedni element „darjeeling“. Zato v obravnavani zadevi ni mogoče izključiti nevarnosti neupravičenega izkoriščanja kar zadeva proizvode iz razreda 25, zajete s prijavljeno znamko.

144    Ta ugotovitev velja tudi za storitve prodaje na drobno, zajete s prijavljeno znamko, ki so povezane s proizvodi iz razreda 25, zajetimi s prijavljeno znamko, in sicer storitve maloprodaje ženskega spodnjega perila in finega damskega perila. Ob upoštevanju narave proizvodov, s katerimi so povezane, velja enako za ostale storitve maloprodaje iz razreda 35, zajete s prijavljeno znamko, in sicer storitve maloprodaje parfumov, toaletnih vod in kozmetičnih sredstev, perila za gospodinjstvo in kopalnega perila, in sicer iz razlogov, navedenih zgoraj.

145    To pa ne velja niti za druge storitve iz razreda 35 niti za vse storitve iz razreda 38, zajete s prijavljeno znamko. Razlog, iz katerega bi uporaba sporne znamke intervenientki omogočila poslovno prednost glede drugih storitev kot tistih, ki so omenjene v prejšnji točki, namreč sploh ni razviden iz spisa in tožeča stranka ne navaja nobenega posebnega elementa, s katerim bi bilo mogoče dokazati tako morebitno prednost. S tem povezano ugotovitev odbora za pritožbe je treba tako potrditi.

146    Ker torej izpodbijana odločba temelji na hipotetični predpostavki, da imata prejšnji znamki izjemen ugled, jo je treba razveljaviti v delu, v katerem je odbor za pritožbe zavrnil uporabo člena 8(5) Uredbe št. 207/2009, pri čemer je za vse proizvode iz razreda 25 in storitve maloprodaje iz razreda 35, zajete s prijavljeno znamko, izključil obstoj nevarnosti nastanka koristi z uporabo prijavljene znamke brez upravičenega razloga.

147    Po tej delni razveljavitvi bo moral odbor za pritožbe ponovno preučiti trditve, ki jih je tožeča stranka v pritožbi zoper odločbo oddelka za ugovore izpeljala iz obstoja nevarnosti nastanka koristi brez upravičenega razloga v smislu člena 8(5) Uredbe št. 207/2009. Najprej bo moral oblikovati dokončno ugotovitev glede obstoja ugleda prejšnjih znamk in po potrebi glede njegove intenzivnosti.

148    Če bo v nasprotju s hipotetično predpostavko, na kateri temelji izpodbijana odločba, ugotovil, da ugled prejšnjih znamk ni nedvoumno dokazan, ne bo mogel uporabiti člena 8(5) Uredbe št. 207/2009, saj eden od pogojev za njegovo uporabo ne bo izpolnjen, in v celoti zavrniti pritožbo tožeče stranke zoper odločbo oddelka za ugovore.

149    Če bo odbor za pritožbe dokončno ugotovil, da je v obravnavani zadevi glede vsaj ene od prejšnjih znamk dokazan ugled nižje intenzivnosti kot velja za izjemen ugled, ki je hipotetična predpostavka, na kateri temelji izpodbijana odločba, bo moral preučiti, ali lahko javnost povezuje nasprotujoča si znaka, in glede tega oblikovati dokončno ugotovitev. Če bo odbor za pritožbe v okviru te analize ugotovil, da take povezave ni mogoče vzpostaviti, ne bo mogel uporabiti člena 8(5) Uredbe št. 207/2009, saj ne bo izpolnjen še en pogoj za njegovo uporabo. Če pa bo odbor za pritožbe ugotovil, da je takšna povezava lahko vzpostavljena, bo moral nato preučiti, ali obstaja verjetnost nastanka koristi z uporabo prijavljene znamke brez upravičenega razloga.

150    Nazadnje, če bo odbor za pritožbe ugotovil, da je bil v obravnavani zadevi dejansko dokazan izjemno velik ugled vsaj ene od prejšnjih znamk in da bi javnost lahko povezala nasprotujoča si znaka, bo moral v skladu s to sodbo ugotoviti, da glede proizvodov iz razreda 25, zajetih s prijavljeno znamko, in glede storitev „maloprodaje ženskega spodnjega perila in finega damskega perila, parfumov, toaletnih vod in kozmetičnih sredstev, perila za gospodinjstvo in kopalnega perila“ iz razreda 35, zajetih s prijavljeno znamko, obstaja nevarnost nastanka koristi z uporabo prijavljene znamke brez upravičenega razloga, ter nato preučiti, ali obstaja upravičen razlog za to uporabo, da bo lahko ugotovil, ali se v obravnavani zadevi uporablja člen 8(5) Uredbe št. 207/2009.

151    V zvezi s tem je treba opozoriti, da ker odbor za pritožbe, prvič, ni oblikoval dokončne ugotovitve v zvezi z ugledom prejšnjih znamk, drugič, ni oblikoval dokončne ugotovitve v zvezi z obstojem povezave med nasprotujočima si znakoma v zavesti javnosti, in tretjič, s tem, da je napačno izključil nevarnost nastanka koristi z uporabo prijavljene znamke, ni preučil, ali je obstajal upravičen razlog za to uporabo v smislu člena 8(5) Uredbe št. 207/2009, o teh treh vprašanjih ne more prvič odločiti Splošno sodišče v okviru nadzora zakonitosti izpodbijane odločbe (glej v tem smislu zgoraj v točki 68 navedeno sodbo Master, EU:T:2014:1062, točka 92 in navedena sodna praksa).

152    Ob upoštevanju vseh navedenih preudarkov je treba drugi tožbeni razlog delno sprejeti in razveljaviti izpodbijano odločbo v delu, v katerem se nanaša na proizvode iz razreda 25, zajete s prijavljeno znamko, in na „storitve maloprodaje ženskega spodnjega perila in finega damskega perila, parfumov, toaletnih vod in kozmetičnih sredstev, perila za gospodinjstvo in kopalnega perila“ iz razreda 35, v preostalem pa tožbo zavrniti.

 Stroški

153    V skladu s členom 134(3) Poslovnika Splošnega sodišča vsaka stranka nosi svoje stroške, če vsaka uspe samo deloma. V obravnavani zadevi ne tožeča stranka, ne UUNT, ne intervenientka niso uspeli z delom svojih predlogov. Zato je treba odrediti, da vsaka stranka nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)

razsodilo:

1.      Odločba drugega odbora za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 17. septembra 2013 (zadeva R 1504/2012‑2) se razveljavi v delu, v katerem se nanaša na proizvode, zajete s prijavljeno znamko, iz razreda 25 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in na „storitve maloprodaje ženskega spodnjega perila in finega damskega perila, parfumov, toaletnih vod in kozmetičnih sredstev, perila za gospodinjstvo in kopalnega perila“, zajete s prijavljeno znamko, iz razreda 35 navedenega aranžmaja.

2.      Tožba se v preostalem zavrne.

3.      Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Gracias Kančeva Wetter

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 2. oktobra 2015.

Podpisi

* Jezik postopka: angleščina.