Zadeva C‑158/16

Margarita Isabel Vega González

proti

Consejería de Hacienda y Sector Público del gobierno del Principado de Asturias

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de lo Contencioso-Administrativo n. 1 de Oviedo)

„Predhodno odločanje – Socialna politika – Direktiva 1999/70/ES – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjen med ETUC, UNICE in CEEP – Določba 4 – Načelo prepovedi diskriminacije – Pojem ,pogoji zaposlitve‘ – Dodelitev upravnega statusa posebnega dopusta – Nacionalna ureditev, ki določa, da se posebni dopust v primeru izvolitve v javno funkcijo dodeli le kariernim uradnikom, nadomestnim uradnikom pa ne“

Povzetek – sodba Sodišča (deseti senat) z dne 20. decembra 2017

1.        Socialna politika – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP – Direktiva 1999/70 – Pogoji zaposlitve – Pojem – Pravica delavca, ki je bil izvoljen v parlament, do posebnega dopusta – Začasna prekinitev delovnega razmerja z ohranitvijo zaposlitve tega delavca in pravico do napredovanja, ki sta zagotovljeni do izteka njegovega parlamentarnega mandata – Vključitev

(Direktiva Sveta 1999/70, Priloga, določba 4, točka 1)

2.        Socialna politika – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP – Direktiva 1999/70 – Prepoved diskriminacije delavcev, zaposlenih za določen čas – Nacionalna ureditev, ki povsem izključuje, da se delavcu, zaposlenem za določen čas, zaradi izvrševanja političnega mandata odobri dopust, pri katerem je delovno razmerje začasno prekinjeno do vrnitve tega delavca na delo po izteku navedenega mandata – Nedopustnost – Utemeljitev – Neobstoj

(Direktiva Sveta 1999/70, Priloga, določba 4)

1.      Določbo 4, točka 1, Okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega 18. marca 1999, ki je v Prilogi k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba razlagati tako, da pojem „pogoji zaposlitve“ v tej določbi zajema pravico delavca, ki je bil izvoljen v parlament, do posebnega dopusta, ki jo določa nacionalna ureditev, na podlagi katere se delovno razmerje začasno prekine, tako da sta ohranitev zaposlitve tega delavca in njegova pravica do napredovanja zagotovljeni do izteka njegovega parlamentarnega mandata.

V zvezi s pojmom „pogoji zaposlitve“ v smislu določbe 4 Okvirnega sporazuma je Sodišče že razsodilo, da je odločilno merilo pri ugotavljanju, ali neki ukrep spada pod ta pojem, prav merilo zaposlitve, to je delovno razmerje, ki obstaja med delavcem in njegovim delodajalcem (sodbe z dne 12. decembra 2013, Carratù, C‑361/12, EU:C:2013:830, točka 35; z dne 13. marca 2014, Nierodzik, C‑38/13, EU:C:2014:152, točka 25, in z dne 14. septembra 2016, de Diego Porras, C‑596/14, EU:C:2016:683, točka 26, ter sklep z dne 9. februarja 2017, Rodrigo Sanz, C‑443/16, EU:C:2017:109, točka 32).

Kot je generalna pravobranilka poudarila v točki 22 sklepnih predlogov, izraz „pogoji zaposlitve“ torej opredeljuje pravice in obveznosti, ki neko delovno razmerje opredeljujejo s tem, da vanj vključujejo tako pogoje, v katerih neka oseba opravlja zaposlitev, kot pogoje v zvezi s prenehanjem tega delovnega razmerja.

Vsekakor je treba dodati, da bi se z razlago določbe 4, točka 1, Okvirnega sporazuma, s katero bi se iz področja uporabe pojma „pogoji zaposlitve“ izključila pravica do posebnega dopusta, v nasprotju s ciljem, ki mu sledi navedena določba, zmanjšal obseg varstva pred diskriminacijo, ki je priznano delavcem, zaposlenim za določen čas (glej v tem smislu sodbi z dne 13. marca 2014, Nierodzik, C‑38/13, EU:C:2014:152, točki 27 in 29, in z dne 14. septembra 2016, de Diego Porras, C‑596/14, EU:C:2016:683, točka 30, ter sklep z dne 21. septembra 2016, Álvarez Santirso, C‑631/15, EU:C:2016:725, točka 39).

(Glej točke 30, 34, 38, 39 in točko 1 izreka.)

2.      Določbo 4, točka 1, Okvirnega sporazuma o delu za določen čas, ki je v Prilogi k Direktivi 1999/70/ES, je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, ki povsem izključuje možnost, da se delavcu, zaposlenem za določen čas, zaradi izvrševanja političnega mandata odobri dopust, pri katerem je delovno razmerje začasno prekinjeno do vrnitve tega delavca na delo po izteku navedenega mandata, medtem ko delavci, zaposleni za nedoločen čas, to pravico imajo.

Čeprav predložitveno sodišče v obravnavani zadevi ne izključuje, da nujnost in potreba po začasnem imenovanju ter predvidljivosti prenehanja delovnega razmerja načeloma lahko pomenijo jasna in konkretna dejstva, s katerimi se lahko upraviči neenako obravnavanje v zvezi z odobritvijo posebnega dopusta, pa to sodišče pojasnjuje, da take trditve ne morejo obveljati v položaju, kot je ta, iz katerega izhaja spor o glavni stvari, v katerem delovno mesto več kot štiri leta zaseda isti začasni delavec.

Popolna zavrnitev posebnega dopusta delavcem, zaposlenim za določen čas, se nikakor ne zdi nujna glede na cilj, ki se mu sledi z zakonom 3/1985, in sicer ohranitev zaposlitve in pravice do napredovanja delavcev, zaposlenih za nedoločen čas, in natančneje kariernih uradnikov, ki imajo politični mandat, ker že predložitveno sodišče ugotavlja, da je povsem mogoče delavcem, zaposlenim za določen čas, ki imajo enak mandat, odobriti tak poseben dopust, pri katerem bi bilo delovno razmerje začasno prekinjeno do izteka navedenega mandata, ko bi jim bila zagotovljena vrnitev na njihovo delovno mesto, če medtem ni bilo ukinjeno ali ga ni zasedel karierni uradnik.

(Glej točke od 49 do 51 in točko 2 izreka.)