Tožba, vložena 10. junija 2019 – Front Polisario/Svet

(Zadeva T-344/19)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Front populaire pour la libération de la Saguia el-Hamra et du Rio de oro (Front Polisario) (zastopnik: G. Devers, odvetnik)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

njeno ničnostno tožbo razglasi za dopustno;

izpodbijani sklep razglasi za ničen;

Svetu naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe zoper Sklep Sveta (EU) 2019/441 z dne 4. marca 2019 o sklenitvi Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko, njegovega Protokola o izvajanju ter izmenjave pisem, ki je priložena Sporazumu (UL 2019, L 77, str. 4) navaja enajst razlogov.

Prvi tožbeni razlog: Svet ni bil pristojen za sprejetje izpodbijanega sklepa, ker Unija in Kraljevina Maroko nimata pristojnosti za sklenitev mednarodnega sporazuma, ki se uporablja za Zahodno Saharo, namesto zahodnosaharskega ljudstva, ki ga zastopa Front Polisario.

Drugi tožbeni razlog: neizpolnitev obveznosti preučitve, ali so spoštovane temeljne pravice in mednarodno humanitarno pravo, ker Svet ni preučil tega vprašanja pred sprejetjem izpodbijanega sklepa.

Tretji tožbeni razlog: Svet je kršil obveznost izvršitve sodb Sodišča, ker v izpodbijanem sklepu ni upoštevana obrazložitev sodbe z dne 27. februarja 2018, Western Sahara Campaign UK (C‑266/16, EU:C:2018:118).

Četrti tožbeni razlog: kršitev temeljnih načel in vrednot, ki vodijo ravnanje Unije na mednarodnem področju, ker:

prvič, je z izpodbijanim sklepom zanikan obstoj zahodnosaharskega ljudstva, saj zanj uporablja pojma „prebivalstvo Zahodne Sahare“ in „zadevno prebivalstvo“, kar pomeni kršitev pravice ljudstev do spoštovanja njihove nacionalne enotnosti;

drugič, je z izpodbijanim sklepom sklenjen mednarodni sporazum, ki brez soglasja zahodnosaharskega ljudstva določa organizacijo izkoriščanja njegovih ribolovnih virov s strani plovil Unije, kar pomeni kršitev pravice ljudstev do prostega razpolaganja z lastnimi naravnimi viri;

tretjič, je z izpodbijanim sklepom sklenjen mednarodni sporazum, ki se uporablja za okupirano Zahodno Saharo, s Kraljevino Maroko v okviru njegove politike priključitve tega ozemlja, in pomeni sistematične kršitve temeljnih pravic, nujnih za nadaljevanje te politike.

Peti tožbeni razlog: kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj, ker je izpodbijani sklep v nasprotju z izjavami Unije, ki nenehno ponavlja nujnost spoštovanja načel samoodločbe in relativnega učinka Pogodb.

Šesti tožbeni razlog: napačna uporaba načela sorazmernosti, ker Svet glede na ločen status Zahodne Sahare, neodtujljivost pravice do samoodločbe in status tretje osebe, ki ga ima zahodnosaharsko ljudstvo, ni smel ugotavljati sorazmernosti med domnevnimi „koristmi“ ribiškega sporazuma in njegovih posledic za naravne vire Zahodne Sahare.

Sedmi tožbeni razlog: nasprotje s skupno ribiško politiko, ker bodo na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen z izpodbijanim sklepom, plovila Evropske unije lahko dostopala do ribolovnih virov zahodnosaharskega ljudstva brez njegovega soglasja v zameno za finančno nadomestilo, plačano maroškim organom, čeprav vode Zahodne Sahare niso maroške „vode“ v smislu členov 61 in 62 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu.

Osmi tožbeni razlog: kršitev pravice do samoodločbe, ker:

prvič, izpodbijani sklep s tem, da sta v njem za zahodnosaharsko ljudstvo uporabljena pojma „prebivalstvo Zahodne Sahare“ in „zadevno prebivalstvo“, pomeni zanikanje nacionalne enotnosti tega ljudstva kot subjekta pravice do samoodločbe;

drugič, je z izpodbijanim sklepom brez soglasja zahodnosaharskega ljudstva določena organizacija izkoriščanja njegovih ribolovnih virov s strani plovil Unije, kar pomeni kršitev pravice tega ljudstva do prostega razpolaganja z lastnimi naravnimi viri;

tretjič, je z izpodbijanim sklepom zanikan ločen in poseben status Zahodne Sahare in pomeni njeno nezakonito delitev z maroškim „nasipom“, kar pomeni kršitev pravice zahodnosaharskega ljudstva do spoštovanja ozemeljske celovitosti njegovega nacionalnega ozemlja.

Deveti tožbeni razlog: kršitev načela relativnega učinka Pogodb, ker je z izpodbijanim sklepom zahodnosaharskemu ljudstvu zanikan status tretje osebe v odnosih EU-Maroko ter so mu naložene mednarodne obveznosti v zvezi z njegovim nacionalnim ozemljem in njegovimi naravnimi viri, in to brez njegovega soglasja.

Deseti tožbeni razlog: kršitev mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega kazenskega prava, ker:

prvič, se z izpodbijanim sklepom sklepa mednarodni sporazum, ki se uporablja za Zahodno Saharo, čeprav maroške sile nimajo jus tractatus v zvezi s tem ozemljem in jim je prepovedano, da na njem izkoriščajo naravne vire;

drugič, bo na podlagi sporazuma, sklenjenega z izpodbijanim sklepom, Unija subvencionirala maroško infrastrukturo na okupiranem ozemlju Zahodne Sahare, da bi Kraljevina Maroko lahko tam trajno naselila svoje prebivalce in vojaške sile;

tretjič, izpodbijani sklep z uporabo izrazov „prebivalstvo Zahodne Sahare“ in „zadevno prebivalstvo“ podpira nezakonit prehod okupiranega ozemlja Zahodne Sahare s strani maroških naseljencev.

Enajsti tožbeni razlog: kršitev obveznosti Unije iz naslova prava mednarodne odgovornosti, ker izpodbijani sklep s sklenitvijo mednarodnega sporazuma s Kraljevino Maroko, ki se uporablja za Zahodno Saharo, pomeni hudo kršitev mednarodnega prava s strani maroških okupacijskih sil nad zahodnosaharskim ljudstvom ter zagotavlja pomoč in podporo za ohranitev položaja, nastalega s temi kršitvami.

____________