Zadeva T-359/04

British Aggregates Association in drugi

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Okoljska dajatev na agregate iz Združenega kraljestva – Oprostitev za Severno Irsko – Odločba Komisije o nenasprotovanju – Resne težave – Smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja“

Povzetek sodbe

1.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Načrtovanje pomoči – Pregled Komisije – Faza predhodne preučitve in kontradiktorna faza – Združljivost pomoči s skupnim trgom – Težave pri presoji – Obveznost Komisije, da uvede kontradiktorni postopek – Pojem – Resne težave – Objektivnost

(člen 88(2) in (3) ES)

2.      Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti

(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))

3.      Postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji

(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 48(2), prvi pododstavek)

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pregled Komisije – Združljivost pomoči s skupnim trgom – Diskrecijska pravica – Upoštevanje povezave med členoma 87 ES in 88 ES in drugih določb Pogodbe, katerih cilj je neizkrivljena konkurenca na skupnem trgu

(člena 87 ES in 88 ES)

5.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Načrtovanje pomoči – Pregled Komisije – Faza predhodne preučitve in kontradiktorna faza – Združljivost pomoči s skupnim trgom – Težave pri presoji – Obveznost Komisije, da uvede kontradiktorni postopek – Shema pomoči, ki pomeni morebitno davčno diskriminacijo med domačimi in uvoženimi proizvodi – Nezadostna in nepopolna preučitev – Pokazatelj obstoja resnih težav

(členi 23 ES, 25 ES, 88(2) in (3) ES in 90 ES)

1.      Formalni postopek preiskave, določen v členu 88(2) ES, je nujno potreben, če ima Komisija resne težave pri presoji združljivosti pomoči s skupnim trgom. Komisija se pri sprejetju odločitve v korist pomoči namreč lahko omeji na predhodno preučitev iz člena 88(3) ES le, če je na podlagi prve preučitve prepričana, da je ta pomoč združljiva s skupnim trgom. Če pa na podlagi prve preučitve ni mogoče rešiti vseh težav, ki so se pokazale pri presoji združljivosti te pomoči s skupnim trgom, je Komisija dolžna zbrati vsa potrebna mnenja in začeti postopek iz člena 88(2) ES.

Resne težave so objektiven pojem. Obstoj teh težav je treba objektivno iskati v okoliščinah sprejetja izpodbijanega akta in tudi v njegovi vsebini, tako da se primerjajo razlogi iz odločbe s podatki, ki so bili na voljo Komisiji, ko je odločala o združljivosti spornih pomoči s skupnim trgom. Iz tega izhaja, da nadzor nad zakonitostjo, ki ga izvaja Splošno sodišče glede obstoja resnih težav, po naravi presega preizkus očitne napake pri presoji.

Poleg tega je mogoče, če take težave obstajajo, odločbo Komisije o nenasprotovanju zgolj iz tega razloga razglasiti za nično, in sicer zaradi opustitve kontradiktorne in poglobljene preučitve, ki jo določa Pogodba, tudi če ni dokazano, da je Komisija pri vsebinski presoji napačno uporabila pravo ali napačno ugotovila dejansko stanje.

(Glej točke 55, 56 in 58.)

2.      Na podlagi člena 21 Statuta Sodišča in člena 44(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča mora vsaka tožba vsebovati predmet postopka in kratek povzetek tožbenih razlogov. Ta podatek mora biti dovolj jasen in natančen, da toženi stranki omogoči pripravo obrambe in Splošnemu sodišču, da odloči o tožbi, po potrebi brez drugih podatkov. Da bi se zagotovila pravna varnost in dobro delovanje sodnega organa in da bi bila tožba dopustna, morajo bistvene dejanske in pravne okoliščine, na katerih ta tožba temelji, izhajati vsaj na kratko, vendar dosledno in razumljivo, iz besedila same tožbe.

(Glej točko 81.)

3.      Navedba novih tožbenih razlogov med postopkom je prepovedana, razen če ta tožbeni razlog temelji na novih pravnih in dejanskih okoliščinah, ki so se pojavile med postopkom, kot je določeno v členu 48(2), prvi pododstavek, Poslovnika Splošnega sodišča. Nasprotno je tožbeni razlog, ki pomeni razširitev razloga, ki je bil neposredno ali posredno naveden že prej v tožbi, in je z njim tesno povezan, dopusten.

(Glej točko 87.)

4.      Čeprav ima Komisija v postopku iz členov 87 ES in 88 ES široko diskrecijsko pravico pri odločanju o združljivosti sistema državne pomoči z zahtevami skupnega trga, je iz splošne sheme Pogodbe jasno razvidno, da izid postopka nikoli ne sme biti v nasprotju s posebnimi določbami Pogodbe. Ta obveznost Komisije, da upošteva povezavo med členoma 87 ES in 88 ES ter drugimi določbami Pogodbe, obstaja predvsem, če je cilj teh drugih določb prav tako neizkrivljena konkurenca na skupnem trgu. Če Komisija sprejme odločbo o združljivosti pomoči s skupnim trgom, se mora namreč zavedati tveganja, da bodo posamezni gospodarski subjekti izkrivljali konkurenco na skupnem trgu.

Zato Komisija državne pomoči, ki z nekaterimi podrobnimi pravili krši druge določbe Pogodbe, ne more razglasiti za združljivo s skupnim trgom. Poleg tega mora Komisija pri določanju, ali je pomoč združljiva s skupnim trgom, upoštevati razmere na trgu, tudi na področju davčnega prava. Iz tega izhaja, da v skladu s sistemom Pogodbe država članica ne sme uvesti ali odobriti pomoči v obliki davčne diskriminacije proizvodov s poreklom iz drugih držav članic.

(Glej točki 91 in 92.)

5.      Če na podlagi prve preučitve pomoči v fazi predhodne preučitve iz člena 88(3) ES ni mogoče rešiti vseh težav, ki so se pokazale pri presoji združljivosti te pomoči s skupnim trgom, je Komisija dolžna zbrati vsa potrebna mnenja in v ta namen začeti postopek iz člena 88(2) ES. Nezadostna ali nepopolna preučitev, ki jo opravi Komisija med postopkom predhodne preučitve, je pokazatelj obstoja resnih težav.

Tako v primeru sheme oprostitve okoljskega davka, ki sam pomeni državno pomoč, davčna diskriminacija med domačimi proizvodi in proizvodi, uvoženimi iz druge države članice, ki je v nasprotju bodisi s členom 23 ES in 25 ES bodisi s členom 90 ES in ki jo ta shema lahko ustvari, odpira vprašanje v zvezi s povezanostjo navedenih členov in členov 87 ES in 88 ES. Dejstvo, da Komisija ne preuči navedenega vprašanja v svoji odločbi o nenasprotovanju na koncu postopka predhodne preučitve, je pokazatelj obstoja resnih težav, kar nalaga obveznost začeti postopek iz člena 88(2) ES.

(Glej točke 55, 57, 90, od 94 do 98 in 102.)