SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
ELEANOR SHARPSTON,
predstavljeni 7. septembra 2017(1)
Zadeva C‑158/16
Margarita Isabel Vega González
proti
Consejería de Hacienda y Sector Público del gobierno del Principado de Asturias
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de lo Contencioso‑Administrativo No 1 de Oviedo (upravno sodišče št. 1, Oviedo, Španija))
„Direktiva 1999/70/ES – Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjen med ETUC, UNICE in CEEP – Določba 4 – Pomen pojma ‚pogoji zaposlitve‘ – Dopust zaradi opravljanja posebne službe za prevzem javne funkcije – Načelo nediskriminacije“
1. Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenega 18. marca 1999 (v nadaljevanju: okvirni sporazum), ki je zajet v prilogi k Direktivi 1999/70/ES.(2) Predlog je bil vložen v postopku med M. I. Vega González in Consejería de Hacienda y Sector Público del gobierno del Principado de Asturias (regionalno ministrstvo za finance in javno upravo vlade kneževine Asturija, Španija). Spor se v bistvu nanaša na vprašanje, ali je mogoče V. González kot nestalno zaposleni uradnici s sklenjenim delovnim razmerjem za določen čas odobriti „dopust zaradi opravljanja posebne službe“, da bi prevzela funkcijo kot izvoljena članica zakonodajne skupščine. Če bi bila stalno zaposlena uradnica (torej bi bila delavka, zaposlena za nedoločen čas, v smislu okvirnega sporazuma“), bi imela v takih okoliščinah pravico do dopusta zaradi opravljanja posebne službe.
2. Predložitveno sodišče želi pridobiti usmeritve glede uporabe načela nediskriminacije in pomena pojma „pogoji zaposlitve“ v določbi 4 okvirnega sporazuma. Kot je zahtevalo Sodišče, se bom v teh sklepnih predlogih omejila na preučitev razlage pojma „pogoji zaposlitve“ v navedeni določbi.
Pravni okvir
Pravo EU
Direktiva 1999/70
3. V členu 1 Direktive 1999/70 je pojasnjeno, da je namen Direktive „uveljaviti okvirni sporazum o pogodbah za določen čas, sklenjen […] med splošnimi medpanožnimi organizacijami (ETUC, UNICE in CEEP)“.
4. V prvem odstavku člena 2 je navedeno:
„Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, [in morajo] uve[sti] potrebne ukrepe, pri čemer jih morajo države članice uvesti tako, da bodo vedno lahko zagotavljale rezultate, ki jih nalaga ta direktiva […]“
5. V določbi 1 okvirnega sporazuma je navedeno, da je njegov namen „izboljšati kakovost dela za določen čas z zagotavljanjem uporabe načela nediskriminacije“ in „vzpostaviti okvir za preprečevanje zlorab, ki izhajajo iz veriženja pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij za določen čas“.
6. V določbi 2 („Področje uporabe“) je navedeno, da se okvirni sporazum uporablja za „delavce, zaposlene za določen čas, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, kakor ju opredeljujejo zakoni, kolektivne pogodbe ali običaji v vsaki državi članici“.
7. V določbi 3(1) je pojem „delavca, zaposlenega za določen čas“, opredeljen kot „oseb[a], ki ima pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, sklenjeno neposredno med delodajalcem in delavcem in pri katerem je konec pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja določen z objektivnimi pogoji, kakršni so potek določenega datuma, dokončanje določene naloge ali nastop posebnega dogodka“. Izraz „primerljiv delavec, zaposlen za nedoločen čas“, je v določbi 3(2) opredeljen kot „oseb[a], ki ima pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje za nedoločen čas v istem podjetju, opravlja enako ali podobno delo/poklic, pri čemer se upošteva izobrazba/strokovnost“.
8. V določbi 4 je navedeno načelo nediskriminacije. Ta določa:
„1. Delavce, zaposlene za določen čas, se glede pogojev zaposlitve ne sme obravnavati manj ugodno kakor primerljive delavce, zaposlene za nedoločen čas, razen kjer je različno obravnavanje upravičljivo iz objektivnih razlogov.
[…]“
Nacionalno pravo
9. Člen 64(1)(g) Ley del Principado de Asturias 3/1985, de 26 de diciembre, de Ordenación de la Función Pública de la Administración del Principado de Asturias (zakon kneževine Asturija 3/1985 z dne 26. decembra 1985 o organizaciji javne službe vlade kneževine Asturija; v nadaljevanju: zakon št. 3/1985) zagotavlja brezpogojno pravico do „dopusta zaradi opravljanja posebne službe“ za stalno zaposlene uradnike, ki so izvoljeni člani Junta General del Principado de Asturias (regionalni parlament kneževine Asturija). Odpoved zaradi opravljanja posebne službe je zagotovljena s tem, da se zadevnemu uradniku dodeli poseben „upravni status“. Možnost za pridobitev tega statusa imajo le stalno zaposleni uradniki.(3)
10. Iz predložitvene odločbe in elementov, predloženih Sodišču, je razvidno, da Ley del Estatuto básico del empleado público (španski zakon o osnovnih uredbah v zvezi z uradniki), ki tu ni neposredno obravnavan, vsebuje določbe, ki so po svojem bistvu podobne določbam, ki se uporabljajo v regionalni zakonodaji. V predložitveni odločbi v zvezi s tem ni nobenih ugotovitev.
Dejansko stanje, postopek in predloženi vprašanji
11. M. I. Vega González navaja, da je bila od 26. maja 1989 zaposlena pri asturijskih upravnih organih in pri tem opravljala več različnih funkcij. Medtem ko nacionalno sodišče ni prišlo do izrecnih ugotovitev v zvezi s tem, je iz predložitvene odločbe jasno, da je bila imenovana za „interina“ (to pomeni za začasno zaposleno uradnico) 15. aprila 2011, da bi nadomestila napotenega stalno zaposlenega uradnika. Spadala je v višjo kategorijo upravnega osebja.
12. M. I. Vega González je bila 24. maja 2015 izvoljena v regionalni parlament kneževine Asturija. 13. junija 2015 je prosila za dopust zaradi opravljanja posebne službe oziroma za dopust iz osebnih razlogov v okviru svojega delovnega mesta, da bi prevzela svoje funkcije. Kot kaže, je bila njena prošnja v poznejšem postopku razumljena kot zahteva po pravici do vrnitve na njeno delovno mesto, potem ko preneha s funkcijo, na katero je bila izvoljena, če tedaj delovno mesto, ki ga je zasedala, (a) ni bilo ukinjeno in (b) če ga ni zapolnil stalno zaposlen uradnik.
13. Njena prošnja je bila zavrnjena z odločbo Dirección general de función pública (generalni direktorat za javno službo) z odločbo z dne 23. junija 2015. Vložila je predlog za ponovno obravnavo te prvotne odločbe pri Consejería de Hacienda y Sector Público del gobierno del Principado de Asturias (regionalno ministrstvo za finance in javno upravo vlade kneževine Asturija), ki je predlog zavrnilo z odločbo z dne 22. oktobra 2015. Nato je vložila tožbo pri predložitvenem sodišču, s katero predlaga, naj se preveri zadnjenavedena odločba.
14. Predložitveno sodišče pojasnjuje, da bi bil stalno zaposlen uradnik v skladu s špansko nacionalno zakonodajo in veljavnim regionalnim asturijskim zakonom – ki delodajalcu v zvezi s tem ne daje diskrecijske pravice – upravičen do dopusta zaradi opravljanja posebne službe, če bi bil izvoljen v regionalni parlament. Ker je bila M. I. Vega González zaposlena kot nestalno zaposlena uradnica, veljavna zakonodaja takim osebam v tej kategoriji ni podeljevala take pravice. Zato je bil njen predlog za opravljanje posebne službe zavrnjen.
15. V navedenih okoliščinah je nacionalno sodišče prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali je treba izraz ,pogoji zaposlitve‘ v določbi 4 [okvirnega sporazuma] razlagati tako, da vključuje pravni položaj, v katerem lahko delavec, zaposlen za določen čas, ki je bil izvoljen na politično funkcijo kot član parlamenta, enako kot stalno zaposlen član osebja prosi za dopust v okviru delovnega razmerja z delodajalcem, po katerem naj bi ponovno zavzel isto delovno mesto po tem, ko bi se zadevno trajanje mandata v parlamentu izteklo?
2. Ali je treba načelo nediskriminacije, navedeno v določbi 4 [okvirnega sporazuma], razlagati tako, da nasprotuje regionalni zakonodaji, kot je člen 59(2) [zakona št. 3/1985], ki v celoti in brezpogojno nasprotuje temu, da se ,interino‘ [nestalno zaposlenemu uradniku] odobri dopust zaradi opravljanja posebne službe, če bi bil izvoljen kot član parlamenta, medtem ko je ta pravica podeljena [stalno zaposlenim uradnikom]?“
16. Pisna stališča so predložile M. I. Vega González, španska vlada in Komisija. Čeprav je španska vlada predlagala obravnavo, je Sodišče menilo, da ima dovolj informacij za sprejetje odločitve, ki temelji na navedbah, predloženih v pisnem delu postopka, zato je v skladu s členom 76(2) Poslovnika odločilo, da obravnave ne izvede.
Presoja
17. Uvodoma naj spomnim, da se postopek v glavni stvari nanaša na predlog za dopust zaradi opravljanja posebne službe, ki ga je vložila „začasna“ oziroma nestalno zaposlena uradnica, ki je v zadnjih štirih letih zasedala delovno mesto, na katerem je nadomeščala stalno zaposlenega uradnika, ki je bil napoten drugam in ki je imel torej pravico do dopusta. M. I. Vega González je predlog vložila zato, ker je bila izvoljena v regionalni parlament kneževine Asturija. V svojih pisnih stališčih navaja, da je sicer lahko teoretično izpolnjevala svoje dolžnosti kot demokratično izvoljena predstavnica z opravljanjem te funkcije s skrajšanim delovnim časom, vendar se mora dejansko posvetiti novim nalogam s polnim delovnim časom, če jih želi opravljati učinkovito ter imeti polno vlogo v delu regionalnega parlamenta kneževine Asturija in njegovih različnih pododborov. Stališča, ki jih je navedla španska vlada, ne nasprotujejo tej trditvi, ki je po mojem mnenju sama po sebi prepričljiva. Zato se strinjam s predlogom predložitvenega sodišča, da nestalno zaposlen uradnik nima pravice do dopusta zaradi opravljanja posebne službe, zato je edina možnost, ki jo ima M. I. Vega González (ali druga oseba na njenem položaju), če želi prevzeti svoje naloge s polnim delovnim časom, da opusti svojo zaposlitev brez pravice do vrnitve po izteku mandata, za katerega je bila izvoljena.
18. Ni težko uvideti, da bi to lahko take nestalno zaposlene uradnike odvrnilo od kandidature na volitvah. To pa bi lahko škodovalo raznolikosti in reprezentativnosti zadevnega zakonodajnega organa.
19. Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali bi bilo treba izraz „pogoji zaposlitve“ v smislu določbe 4(1) okvirnega sporazuma razlagati tako, da zajema pravice do dopusta, kakršne so pravice, obravnavane v postopku v glavni stvari, v katerem je stalno zaposlen uradnik upravičen do dopusta zaradi opravljanja posebne službe, da bi prevzel funkcijo kot izvoljen član regionalnega parlamenta kneževine Asturije, delavec s sklenjenim delovnim razmerjem za določen čas, ki je na podobnem delovnem mestu, pa te pravice nima. Poskušala bom pojasniti, zakaj – v nasprotju s stališčem španske vlade – je to dejansko tako, pri čemer se bom oprla na dobesedno in teleološko razlago navedene določbe.
20. V skladu z ustaljeno sodno prakso – in španska vlada tega dejansko ne poskuša izpodbijati – nestalni zaposleni uradniki s sklenjenim delovnim razmerjem za določen čas, kot je M. I. Vega González, sodijo na področje uporabe ratione personae Direktive 1999/70 in okvirnega sporazuma.(4)
21. Nacionalno sodišče pojasnjuje, da „ima dopust zaradi opravljanja posebne službe“ (za kakršnega je zaprosila M. I. Vega González) „učinek, da se prekine delovno razmerje, pri čemer sta položaj in delovno mesto rezervirana, tako da ko okoliščine, zaradi katerih je bil vzet dopust zaradi opravljanja posebne službe, prenehajo (kar bi bilo v tem primeru na koncu trajanje mandata v parlamentu), se lahko uradnik vrne na delovno mesto v vladi“. Dodaja, da člen 64(2) zakona št. 3/1985 določa, da „morajo imeti uradniki na dopustu zaradi opravljanja posebne službe pravico do rezervacije svojega položaja in delovnega mesta, obdobje takega dopusta pa bi bilo treba upoštevati tudi pri izračunu triletnih dodatkov za delovno dobo in pri napredovanju v razredu“. Iz navedenega opisa je jasno, da stalno zaposlen uradnik ob odsotnosti med dopustom, ki ga je vzel zaradi opravljanja posebne službe, ohrani nekatere ugodnosti, ki jih ima na podlagi delovnega razmerja. Te ugodnosti so povezane že z zaposlitvijo (zagotovljena zaposlitev) ter z napredovanjem na poklicni poti in z ravnjo plač.
22. Kot izhodišče sem vzela naraven pomen izraza „pogoji zaposlitve“. Po mojem mnenju je mogoče ta izraz razumeti tako, da pomeni pravice, pristojnosti in obveznosti, ki opredeljujejo posamezno delovno razmerje, torej pogoje, pod katerimi se oseba zaposli.(5) To bi vsekakor vključevalo področja, kot so plačilo, delovne ure, pravice do plačanega in neplačanega dopusta itd.
23. Sodišče je že pojasnilo pomen izraza „pogoji zaposlitve“, saj je ta izraz uporabljen v okvirnem sporazumu v številnih primerih. Večinoma (čeprav ne izključno) so se ti nanašali na ekonomske vidike delovnega razmerja. Sodišče je tako ugotovilo, da pojem „pogoji zaposlitve“ med drugim zajema te vidike: nadomestilo, ki ga mora plačati delodajalec zaposlenemu zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi za določen čas,(6) odpovedne roke za odpoved pogodb o zaposlitvi za določen čas,(7) nadomestilo, ki ga mora plačati delodajalec zaposlenemu zaradi nezakonite vstavitve določbe o delu za določen čas v njegovo pogodbo o zaposlitvi,(8) dodatke za delovno dobo,(9) pogoje v zvezi s plačilom in pokojninami, ki je odvisno od delovnega razmerja, pri čemer so izključeni pogoji v zvezi s pokojninami, ki nastanejo v okviru zakonskega sistema socialne varnosti,(10) razpolovitev delovnih ur in ustrezno znižanje plač(11) ter pravico do vključitve pri načrtu ocenjevanja učiteljev in s tem povezanih finančnih pobudah.(12)
24. Za vsakega od navedenih „pogojev“ je po mojem mnenju značilno to, da so del posebnega sklopa pravic, pristojnosti in obveznosti, ki so opredeljevale delovno razmerje, obravnavano v vsakem od navedenih primerov. Poleg tega je jasno, da se ugodnosti, ki jih še naprej uživa stalno zaposlen uradnik, medtem ko je na dopustu zaradi opravljanja posebne službe, dotikajo vidikov delovnega razmerja, ki jih je Sodišče že priznalo kot sestavni del „pogojev zaposlitve“.(13)
25. Naj dodam, da v posebnih okoliščinah obravnavanega primera zavrnitev javnih organov, da odobrijo dopust zaradi opravljanja posebne službe, M. I. Vega González postavi v položaj, v katerem bi morala prekiniti svoje delovno razmerje, da bi lahko prevzela in izvajala svoj demokratično dodeljeni mandat v regionalnem parlamentu kneževine Asturije za polni delovni čas. Sodišče je že priznalo, da so pogoji v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi za določen čas del „pogojev zaposlitve“, zajetih z določbo 4(1) okvirnega sporazuma.(14) To je mogoče povedati posredno v podkrepitev trditve, da upravičenost do takega dopusta v takih okoliščinah prav tako spada pod ta pogoj.
26. Sodišče je večkrat navedlo, da „je odločilno merilo pri ugotavljanju, ali neki ukrep spada med ,pogoje zaposlitve‘ […], prav merilo zaposlitve, to je delovno razmerje, ki obstaja med delavcem in njegovim delodajalcem“.(15) Drugače povedano, pogoji, ki so del delovnega razmerja, so zajeti.
27. Pravice, ki lahko zajemajo mirovanje nekaterih običajnih elementov iz delovnega razmerja, kot sta pravici do dopusta iz osebnih razlogov in starševskega dopusta, bi bilo treba po mojem mnenju obravnavati tako, da so zajete v okviru tega istega branja okvirnega sporazuma. Tudi te so del sklopa pravic, pristojnosti in obveznosti, ki opredeljujejo delovno razmerje med delavcem in njegovim delodajalcem. V obdobju dopusta zaradi opravljanja posebne službe nekatere pravice in obveznosti mirujejo (zlasti pravica do prejemanja plače in obveznost izpolnjevanja dolžnosti). Toda druge pravice, povezane z delojemalcem, veljajo še naprej.
28. Španska vlada se ne strinja. Trdi, da obravnavani položaj ne vključuje „pogojev zaposlitve“, saj naj odobritev mirovanja delovnega razmerja ne bi bila del razmerja med delavcem in njegovim delodajalcem. Poudarja, da zahtevano mirovanje izhaja iz premišljene in enostranske odločitve M. I. Vega González, da sodeluje na regionalnih volitvah in prevzame funkcijo kot izvoljena članica regionalnega parlamenta kneževine Asturija za polni delovni čas.
29. S tem razlogovanjem se težko strinjam.
30. M. I. Vega González zahteva pravico do nadaljevanja delovnega razmerja pod istimi pogoji kot – ali pod pogoji, ki so čim bolj podobni – pogojem, do katerih je upravičen stalno zaposlen uradnik. Tudi te so del sklopa pravic, pristojnosti in obveznosti, ki opredeljujejo delovno razmerje med zadevno delavko in njenim delodajalcem. Bistveno dejstvo je, da stalno zaposlen uradnik v okoliščinah, podobnim okoliščinam, v kakršnih je M. I. Vega González, še naprej povečuje nekatere ugodnosti, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, in ima pravico, da po izteku svojega mandata kot izvoljeni član zadevne zakonodajne skupščine ponovno zasede delovno mesto, medtem ko delavec, zaposlen za določen čas (v obravnavanem primeru nestalno zaposlena uradnica), ki opravlja popolnoma enako delo, te pravice nima.
31. To, da potreba M. I. Vega González, da prosi za dopust zaradi opravljanja posebne službe, izhaja iz njene „premišljene in enostranske odločitve“, da kandidira za izvoljeno funkcijo, je v celoti brezpredmetno. Navedeno razlogovanje je podobno trditvi, da delavka ne bi mogla uživati materinskega dopusta, ker njen delodajalec (vsaj ne običajno) ni vključen pri njeni odločitvi, da zanosi. Vsekakor je očitno, da je taka trditev (in njen korelat v obravnavanem primeru) v osnovi zgrešena.
32. Pravica do dopusta zaradi opravljanja posebne službe, obravnavana v postopku v glavni stvari, je očitno del sklopa pravic, pristojnosti in obveznosti, ki opredeljujejo delovno razmerje med delavcem in njegovim delodajalcem. Zato je del „pogojev zaposlitve“ v smislu okvirnega sporazuma in navedene direktive.
33. Zavrnitev take pravice, ki je brezpogojno podeljena stalno zaposlenim uradnikom, njihovim sodelavcem, ki so nestalno zaposleni uradniki, na podlagi tega, da ta pravica ni del „pogojev zaposlitve“ delavca, zaposlenega za določen čas, ne pomeni le kršitve golega pomena besedila. Je tudi v neposrednem nasprotju z namenom okvirnega sporazuma in navedene direktive.
34. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je pri razlagi določbe prava EU treba upoštevati ne le njeno besedilo, temveč tudi okoliščine, v katerih se pojavlja, in cilje, ki naj bi se dosegli s pravili, katerih del je.(16)
35. V skladu z določbo 1(a) okvirnega sporazuma je namen tega sporazuma med drugim „izboljšati kakovost dela za določen čas z zagotavljanjem uporabe načela nediskriminacije“. Ta namen bi bilo treba razumeti v okoliščinah cilja, določenega s členom 151 PDEU v zvezi s spodbujanjem zaposlovanja in boljšimi delovnimi pogoji.
36. Sodišče je večkrat trdilo, da je namen določbe 4 okvirnega sporazuma uveljavitev uporabe načela nediskriminacije za delavce, zaposlene za določen čas, da bi se preprečilo, da delodajalec tako delovno razmerje uporabi za prikrajšanje delavcev za pravice, ki so priznane delavcem, zaposlenim za nedoločen čas; in določba 4 izraža „načelo socialnega prava Unije, ki ga ni mogoče razlagati ozko“.(17)
37. Razlaga „pogojev zaposlitve“ v določbi 4(1) okvirnega sporazuma, ki izključuje pravice do dopusta (kot je pravica do dopusta zaradi opravljanja posebne službe, obravnavana v postopku v glavni stvari) s področja uporabe tega izraza, bi bila v nasprotju z namenoma Direktive 1999/70 in okvirnega sporazuma, saj bi dopuščala prikrajšanje delavcev, zaposlenih za določen čas, za „pravice, ki so priznane delavcem, zaposlenim za nedoločen čas“.(18) Če bi bile pravice do dopusta izključene s področja uporabe načela nediskriminacije, bi to nesporno poslabšalo in ne izboljšalo kakovost dela za določen čas.
38. Iz navedenega izhaja, da je zavrnitev take pravice delavcu, zaposlenemu za določen čas, v nasprotju z načelom nediskriminacije, navedenim v določbi 4 okvirnega sporazuma, če je (a) stalno zaposlen uradnik, ki ima pravico do takega dopusta zaradi opravljanja posebne službe, „primerljiv delavec, zaposlen za nedoločen čas“, v primerjavi z delavcem, zaposlenim za določen čas, in (b) različno obravnavanje ni upravičeno iz objektivnih razlogov.
39. Kar do zdaj zadeva ta vprašanja, se bom omejila na tri kratke ugotovitve.
40. Prvič, med elementi, predloženimi Sodišču, po mojem mnenju ni mogoče nikjer razbrati, da se delo, ki ga opravlja M. I. Vega González kot nestalno zaposlena uradnica (z najmanj štiriletnim obdobjem neprekinjenega službovanja),(19) korenito razlikuje od dela, ki ga je opravljal stalno zaposlen uradnik, ki ga M. I. Vega González nadomešča. Čeprav so dejanske ugotovitve nazadnje naloga nacionalnega sodišča, se zdi povsem verjetno, da je mogoče M. I. Vega González za te namene ustrezno primerjati z njenim kolegom, ki je stalno zaposlen uradnik.
41. Drugič, sodišču niso bili predloženi nobeni elementi, ki bi ustrezno upravičevali očitno različno obravnavanje. Španska vlada v bistvu trdi, da so pravice do dopusta tesno povezane s karierno strukturo stalno zaposlenih uradnikov. Vendar, kolikor vem, je objektivno mogoče, da lahko take pravice uživajo stalno zaposleni in tudi nestalno zaposleni uradniki.
42. Nazadnje naj spomnim, da M. I. Vega González ni zahtevala brezpogojnega zagotovila, da bo na koncu svojega mandata v regionalnem parlamentu kneževine Asturija ponovno zasedla svoje delovno mesto. Prej je zahtevala pravico, da se vrne na svoje delovno mesto, če tedaj delovno mesto, ki ga je zasedala, (a) ne bilo ukinjeno in (b) ga ne bi zapolnil stalno zaposlen uradnik. Zdi se mi, vsaj na prvi pogled, da ta zahteva sorazmerno upošteva kakršne koli dejanske razlike, za katere je mogoče ustrezno šteti, da obstajajo med stalno in nestalno zaposlenimi uradniki, kar zadeva pravico do ponovne zasedbe delovnega mesta v javni upravi po obdobju službovanja kot izvoljen demokratični predstavnik. Pravica prvonavedenega delavca do ponovne zasedbe aktivne zaposlitve je brezpogojna, medtem ko pravica drugonavedenega delavca po definiciji to ni.
Predlog
43. Glede na zgornje preudarke Sodišču predlagam, naj na prvo vprašanje predložitvenega sodišča odgovori:
Izraz „pogoji zaposlovanja“ v smislu določbe 4(1) okvirnega sporazuma, priloženega Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, je treba razlagati tako, da zajema pravice do dopusta, kakršne so pravice, obravnavane v postopku v glavni stvari, v katerem je stalno zaposlen uradnik upravičen do dopusta zaradi opravljanja posebne službe, da bi prevzel funkcijo kot izvoljen član regionalnega parlamenta, delavec, ki je na podobnem položaju in ima sklenjeno delovno razmerje za določen čas, pa te pravice nima.