SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (prvi senat)
z dne 29. marca 2007
Zadeva T-368/04
Luc Verheyden
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Javni uslužbenci – Zahteva za prenos letnega dopusta – Potrebe službe – Bolniški dopust – Varstvo zaupanja v pravo“
Predmet: Tožba za razglasitev ničnosti odločb vodje oddelka tožeče stranke z dne 4., 24. in 27. februarja 2004 glede zahteve tožeče stranke, da iz leta 2003 prenese v leto 2004 neizrabljen dopust, ki znaša več, kot je prag dvanajstih dni, in razglasitev ničnosti odločbe administracije z dne 1. junija 2004, ki jo je tožeča stranka prejela 14. junija 2004 in s katero je bila zavrnjena njena pritožba, ter naložitev Komisiji, da plača kompenzacijsko plačilo za 32 dni letnega dopusta, ki ni bil niti izrabljen niti izplačan, skupaj z obrestmi v višini 5,25 % od dneva vložitve te tožbe, in tudi odškodnino za nepremoženjsko škodo, škodovanje karieri in škodovanje ugledu.
Odločitev: Odločba nadrejenega tožeče stranke z dne 27. februarja 2004, s katero je bila tožeči stranki zavrnjena zahteva za prenos letnega dopusta iz leta 2003 v leto 2004, se razglasi za nično v delu, v katerem je zavrnjena odobritev prenosa – poleg dvanajstih dni, ki jih lahko prenese – osmih dni letnega dopusta, na katere se je direktor virov Skupnega centra za raziskave skliceval v elektronski pošti z dne 11. februarja 2003. Komisiji se naloži, da tožeči stranki ob prenehanju dela plača znesek osmih tridesetin njenih mesečnih osebnih prejemkov, skupaj z zamudnimi obrestmi od 13. septembra 2004. Obrestna mera za zamudne obresti se izračuna na podlagi stopnje, ki jo Evropska centralna banka določi za glavne transakcije refinanciranja v zadevnem obdobju, in se poveča za dve točki. V preostalem se tožba zavrne. Komisija nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka.
Povzetek
1. Uradniki – Dopusti – Letni dopust – Prenos
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 57; Priloga V, člen 4)
2. Uradniki – Dopusti – Letni dopust – Prenehanje delovnega razmerja – Kompenzacijsko plačilo za neizrabljen dopust
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 59(1), prvi pododstavek; Priloga V, člen 4)
3. Uradniki – Dopusti – Letni dopust – Prenehanje delovnega razmerja – Kompenzacijsko plačilo za neizrabljen dopust
(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga V, člen 4)
1. Če je uprava preučila zahtevo za prenos letnega dopusta iz enega koledarskega leta v drugo, predloženo po izteku roka, določenega z notranjimi predpisi, in sprejela, da te kršitve postopka ne bo upoštevala v upravnem postopku, in če ni nobene navedbe, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da je rok, določen v teh predpisih, rok, od katerega ni mogoče v nobenem primeru odstopati, je tako ravnanje v skladu z načeloma skrbnega ravnanja in dobrega upravljanja, po katerih se mora ravnati v odnosih z zaposlenimi. Uprava v okviru tožbe zoper zavrnitev take zahteve torej ne more spremeniti odločb, ki jih je sprejela v upravnem postopku, tako da pred sodiščem prvič trdi, da je bila uradnikova zahteva predložena zunaj roka. Uprava bi s tem od sodišča Skupnosti zahtevala, da preuči zakonitost okoliščine, o kateri se v izpodbijani odločbi ni opredelila, in izpodbijala položaj, ki ga je sama sprejela.
(Glej točki 41 in 42.)
2. Iz člena 4, prvi odstavek, Priloge V h Kadrovskim predpisom izhaja, da lahko uradnik v naslednje leto prenese več kot 12 dni neizrabljenega dopusta samo, če iz službenih razlogov v koledarskem letu ni mogel izrabiti letnega dopusta. Prav tako ima uradnik, čigar delovno razmerje je prenehalo, na podlagi člena 4, drugi odstavek, Priloge V h Kadrovskim predpisom samo v okviru letnega dopusta, ki ga ni izrabil iz službenih razlogov, pravico do kompenzacijskega plačila, določenega v tej določbi. Izraz „službeni razlogi“ je treba razlagati tako, da se nanaša na poklicne dejavnosti, ki uradniku zaradi nalog njegovega delovnega mesta preprečujejo, da bi izrabil letni dopust, ki mu pripada.
Tega pojma ni mogoče razlagati tako, da pokriva primer, ko je bil uradnik na bolniškem dopustu, in to celo v primeru daljše bolezni. Namreč, kot izhaja iz določb člena 59(1), prvi pododstavek, Kadrovskih predpisov, po katerih ima uradnik pravico do bolniškega dopusta samo, če „predloži dokazilo, da ne more opravljati dela“, je uradnik v takem položaju po definiciji oproščen opravljanja nalog in torej ne dela v smislu člena 4, prvi odstavek, Priloge V h Kadrovskim predpisom.
Poleg tega se uradnik za utemeljitev zahteve za prenos dopusta ne more sklicevati niti na delovne obremenitve, če je uprava menila, da mu te obremenitve niso preprečevale, da bi izrabil dopust. Uradniku namreč ni treba presoditi, ali interes službe zahteva, da ne more izrabiti dopusta, ker mora opraviti določene naloge, in prenese ustrezne dni v naslednje leto, saj je za tako presojo pristojen samo njegov nadrejeni. Uprava ima v zvezi s tem široko diskrecijsko pravico, nadzor sodišča Skupnosti pa je omejen na to, ali je delovala v razumnih mejah in ni očitno napačno uporabila te pravice, ne da bi sodišče s svojo presojo nadomestilo presojo uprave.
(Glej točke 56, 61, 63 in od 70 do 72.)
Napotitev na: Sodišče, 12. februar 1987, Bonino proti Komisiji, 233/85, Recueil, str. 739, točka 5; Sodišče prve stopnje, 16. december 1999, Cendrowicz proti Komisiji, T‑143/98, RecFP, str. I‑A‑273 in II‑1341, točka 61; Sodišče prve stopnje, 9. junij 2005, Castets proti Komisiji, T‑80/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑161 in II‑729, točke od 28 do 30 in 33.
3. Uprava lahko med letom v celoti vnaprej določi, kako namerava po izteku leta odločati o obstoju „službenih razlogov“ v smislu člena 4 Priloge V h Kadrovskim predpisom, s katerimi je mogoče utemeljiti zahteve za prenos letnega dopusta iz enega koledarskega leta v naslednje. Ta možnost v obliki „načrta izrabe neizrabljenega dopusta“ daje upravi očiten interes, ker ji omogoča, da uradniku, ki ima preveč dopusta, navede, kako namerava sprejemati njegove prihodnje zahteve za prenos dopusta. Uradnik in vodja njegovega oddelka lahko tako vnaprej in predvidljivo vesta, kaj je treba narediti v zadevnem letu. Uradnik namreč lahko izrabi dopust, ne da bi se bal, da bo s svojo odsotnostjo škodil interesu službe, vodja oddelka pa lahko bolje predvidi težave, povezane z odsotnostjo enega od svojih podrejenih.
Tak načrt izrabe neizrabljenega dopusta ni v nasprotju niti z interesom službe niti z veljavnimi določbami Kadrovskih predpisov. Navedbe v načrtu v zvezi s presojo uprave o „službenih razlogih“ za naslednje leto in posledično o dopustu, ki se po njenem mnenju lahko prenese, so natančna zagotovila, ki pri naslovniku ustvarjajo legitimno pričakovanje.
(Glej točke od 88 do 90.)