Zadeva T‑614/13
Romonta GmbH
proti
Evropski komisiji
„Okolje – Direktiva 2003/87/ES – Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov – Prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije od leta 2013 – Sklep 2011/278/EU – Nacionalni izvedbeni ukrepi, ki jih je predložila Nemčija – Klavzula za težje primere – Svobodi izbire poklica in gospodarske pobude – Lastninska pravica – Sorazmernost“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 26. septembra 2014
1. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Neposredno nanašanje – Sklep Komisije, naslovljen na države članice, o brezplačni dodelitvi pravic do emisije toplogrednih plinov – Dokončna določitev vseh faktorjev, ki jih je treba upoštevati pri nacionalnih izvedbenih ukrepih – Izvajanje, ki je popolnoma samodejno – Polje proste presoje držav članic – Neobstoj
(Člen 263, četrti odstavek, PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/87, člen 11; Sklep Komisije 2013/448)
2. Okolje – Onesnaževanje zraka – Direktiva 2003/87 – Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov – Prehodna ureditev za brezplačno dodelitev pravic – Izčrpnost usklajenih pravil za dodelitev – Diskrecijska pravica Komisije – Neobstoj – Sklep Komisije o zavrnitvi dodelitve pravic na podlagi klavzule za težje primere – Kršitev načela sorazmernosti in temeljnih pravic – Neobstoj
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37, člena 10(a) in 11; Sklepa Komisije 2011/278, člena 10 in 15(3), in 2013/448)
3. Pravo Evropske unije – Načela – Višja sila – Pojem – Oseba, ki se sklicuje na višjo silo in ni povzročila okoliščin, pri čemer so te neobičajne in nepredvidljive, posledice teh pa so neizogibne kljub vsej skrbnosti – Veljavnost sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov za podjetje – Nevarnost stečaja – Neobstoj višje sile
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/87; Sklep Komisije C/2013/448)
4. Okolje – Onesnaževanje zraka – Direktiva 2003/87 – Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov – Prehodna ureditev za brezplačno dodelitev pravic – Neobstoj klavzule za težje primere – Kršitev temeljnih pravic – Neobstoj
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi od 15 do 17; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37, člena 10(a) in 11; Sklep Komisije 2011/278)
5. Okolje – Onesnaževanje zraka – Direktiva 2003/87 – Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov – Prehodna ureditev za brezplačno dodelitev pravic – Neobstoj klavzule za težje primere – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37, člena 10(a) in 11; Sklep Komisije 2011/278)
6. Okolje – Onesnaževanje zraka – Direktiva 2003/87 – Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov – Prehodna ureditev za brezplačno dodelitev pravic – Izčrpnost usklajenih pravil za dodelitev – Dodelitev na podlagi nacionalnega pravila, ki presega usklajena pravila – Nezdružljivost – Odločitev Komisije, s katero je zavrnila dodelitev pravic, ki temelji na nacionalni določbi o težjih primerih – Kršitev načela subsidiarnosti – Neobstoj
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37, člena 10(a) in 11; Sklep Komisije 2011/278)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 29 do 37.)
2. V okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov za brezplačno dodelitev pravic veljajo izčrpna pravila, opredeljena v Sklepu 2011/278, v katerem so za vso Unijo opredeljena prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87.
Odločitev Komisije o zavrnitvi dodelitve brezplačnih pravic napravi je torej odvisna izključno od tega, ali so bile pravice, ki jih je zadevna država članica dodelila, izračunane v skladu s temi pravili. Komisija v zvezi s tem nima diskrecijske pravice in zlasti ne sme odobriti pravic do emisije, brezplačno dodeljenih v skladu s klavzulo za težje primere. Komisija zato z zavrnitvijo dodelitve v takem primeru ne krši načela sorazmernosti ali temeljnih pravic upravljavca zadevne naprave.
(Glej točke 44, 46 in 47.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 48 in 49.)
4. Sklep 2011/278, v katerem so za vso Unijo opredeljena prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87, ne dopušča brezplačne dodelitve pravic na podlagi klavzule za težje primere. Neobstoj take klavzule pomeni vmešavanje v členih od 15 do 17 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije določene svobodi izbire poklica in gospodarske pobude ter lastninske pravice podjetij, ki se znajdejo v takih okoliščinah.
Vendar omejitve teh temeljnih pravic ne posegajo v njihovo bistveno vsebino. Poleg tega sistem iz Sklepa 2011/278 dejansko ustreza cilju splošnega interesa varstva okolja in upošteva stopnjo zmanjšanja emisij, ki se iz znanstvenega vidika šteje za nujno za preprečevanje nevarnih sprememb podnebja. Ker Sklep 2011/278 v delu, v katerem nima klavzule za težje primere, ni očitno neprimeren glede na cilje, ki jih je treba doseči, vmešavanje v temeljne pravice zato ne pomeni kršitve teh pravic.
(Glej točke 58, 59, 61, 67 in 73.)
5. Sklep 2011/278, v katerem so za vso Unijo opredeljena prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87, ni v ožjem smislu očitno nesorazmeren, ker ne dopušča brezplačne dodelitve pravic na podlagi klavzule za težje primere. Ker ni dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče skleniti, da je z uporabo pravil za dodelitev, določenih v Sklepu 2011/278, obstoj upravljavcev naprav, za katere velja sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov, ob tveganjih v tržni ekonomiji, ogrožen, dejstvo, da ta sklep ne določa klavzule, da bi se izognili položajem, v katerih je obstoj podjetja ogrožen zaradi ekonomskih in finančnih težav, nastalih zaradi vodenja tega podjetja, ne omogoča ugotovitve, da je ta v ožjem smislu očitno nesorazmeren.
Taka klavzula bi bila namreč težko združljiva z načelom, da plača povzročitelj obremenitve, kar je za področje okolja navedeno v členu 191(2) PDEU. Poleg tega se lahko naprave, ki so del sektorja, podvrženega visokemu tveganju za premestitev CO2, s prehodno ureditvijo, ki jo je vzpostavil zakonodajalec Unije, v nekaterih primerih izognejo ekonomskim težavam. Komisiji pa ni naložena obveznost, da vsakemu posameznemu podjetju zagotovi minimalno proizvodnjo glede na merila rentabilnosti in razvoja tega podjetja.
Poleg tega je končna prednost za okolje odvisna od strogosti, s katero je določena skupna količina dodeljenih pravic, ki pomeni svetovno mejo emisij, ki so v sistemu trgovanja z emisijami dovoljene. Če bi obstajala klavzula za težje primere, bi bili upravljavci manj spodbujeni k zmanjšanju svojih emisij z ukrepi za ekonomsko ali tehnično prilagoditev.
(Glej točke 79, 81, 83, 89 in od 91 do 93.)
6. Sklep 2011/278, v katerem so za vso Unijo opredeljena prehodna pravila za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87 izčrpno opredeljuje pravila v zvezi z brezplačno dodelitvijo pravic. S tako celostno usklajenostjo za vso Unijo se predpostavlja, da ta pravila nujno izključujejo kakršno koli dodelitev brezplačnih pravic na podlagi nacionalnih pravil.
Ker taka splošna pravila nujno bolj učinkujejo na nekatere naprave kot na druge, ta pravila vključujejo vse položaje, tudi netipične. Država članica ne sme enostransko odobriti odstopanja od usklajenih pravil Unije.
Ker usklajena pravila spadajo v izključno pristojnost Unije, se zoper odločitev Komisije, s katero je zavrnila dodelitev pravic, ki temelji na nacionalni določbi o težjih primerih, ni mogoče sklicevati na načelo subsidiarnosti.
(Glej točke 101 in od 103 do 105.)