SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 26. februarja 2015(*)
„EKUJS – Jamstveni oddelek – EKJS in EKSRP – Odhodki, izključeni iz financiranja – Ukrepi za razvoj podeželja – ‚Neugodne naravne razmere‘ in kmetijsko okolje – Ustreznost kontrol – Pavšalni finančni popravki – Sorazmernost“
V zadevi T‑365/13,
Republika Litva, ki jo zastopajo D. Kriaučiūnas, R. Krasuckaitė in A. Petrauskaitė, zastopniki,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata A. Steiblytė in G. von Rintelen, zastopnika,
tožena stranka,
zaradi razglasitve ničnosti Izvedbenega sklepa Komisije 2013/214/EU z dne 2. maja 2013 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (UL L 123, str. 11),
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi M. van der Woude (poročevalec), predsednik, I. Wiszniewska-Białecka, sodnica, in I. Ulloa Rubio, sodnik,
sodna tajnica: C. Heeren, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. septembra 2014,
izreka naslednjo
Sodbo(1)
Dejansko stanje
1 Evropska komisija je z Izvedbenim sklepom 2013/214/EU o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (UL L 123, str. 11, v nadaljevanju: izpodbijani sklep) med odhodki, ki so bili izključeni iz financiranja Skupnosti, izključila nekatere odhodke Republike Litve, prijavljene za proračunski leti 2008 in 2009. Izključeni odhodki so se nanašali na podporne ukrepe EKSRP iz osi 2 programa razvoja podeželja za Litvo za obdobje 2007–2013 (v nadaljevanju: program), potrjen s Sklepom Komisije C(2007) 5076 z dne 19. oktobra 2007, ki je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Komisije C(2009) 10216 z dne 14. decembra 2009.
2 Izpodbijani sklep je bil sprejet po poizvedbi, ki je bila v Litvi opravljena od 21. do 25. septembra 2009 v okviru potrditve obračunov EKSRP, da bi se ugotovilo, ali je sistem upravljanja osi 2 programa v skladu z ureditvijo Evropske unije.
3 Revizijsko poročilo, ki je bilo sestavljeno po tej poizvedbi, je bilo Republiki Litvi posredovano z dopisom z dne 10. decembra 2009. Komisija je odgovor litovskih organov prejela 1. februarja 2010.
4 Komisija je sklicala dvostranski sestanek, ki je potekal 21. oktobra 2010. Na tem sestanku so predstavniki Republike Litve in Komisije razpravljali o izsledkih revizije. Zapisnik navedenega sestanka je bil litovskim organom poslan 13. decembra 2010.
5 Komisija je z dopisom z dne 10. novembra 2011 Republiki Litvi sporočila svoje ugotovitve na podlagi poizvedbe v skladu s členom 11(1) Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov EKJS in EKSRP (UL L 171, str. 90). Komisija je v tem dopisu predlagala, naj se glede odhodkov v zvezi z zahtevki, vloženimi leta 2008 in 2009, uporabi pavšalni popravek v višini 5 % za kmetijski okoljski ukrep (ukrep št. 214) in v višini 2 % za ukrep pomoči za kmete na območjih z neugodnimi naravnimi razmerami, ki niso gorska območja (ukrep št. 212) (v nadaljevanju: ukrep v zvezi z neugodnimi naravnimi razmerami).
6 Litovski organi so v skladu s členom 16 Uredbe št. 885/2006 ta predlog za pavšalni popravek 22. decembra 2011 predložili spravnemu organu. Spravni organ je končno poročilo izdal 30. marca 2012. Komisija je ugotovitve iz tega poročila delno upoštevala.
7 Komisija je z dopisom z dne 23. novembra 2012 spremenila svoje končno stališče.
8 Izpodbijani sklep je bil Republiki Litvi poslan 3. maja 2013 skupaj z zbirnim poročilom, v katerem so navedeni razlogi za finančni popravek. Z navedenim sklepom je bil določen finančni popravek 3.448.510 EUR za leti 2008 in 2009, ko so bili vloženi zahtevki, glede ukrepov št. 1 in 9 iz osi 2 programa.
9 Komisija je v bistvu določitev finančnega popravka utemeljevala z naslednjimi razlogi:
– glede ukrepa v zvezi z neugodnimi naravnimi razmerami ni bilo spoštovano merilo o izpolnjevanju pogojev glede gostote živali;
– obveznosti v zvezi s kmetijskim okoljskim ukrepom niso bile preverjene na 100 % kmetijskih enot rabe;
– kontrola obveznosti v zvezi z uporabo gnojil ni bila zadostna, saj je bilo preverjanje samo vizualno.
Postopek in predlogi strank
10 Republika Litva je 12. julija 2013 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
11 Republika Litva Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razglasi ničnost izpodbijanega sklepa v delu, v katerem ta nekatere njene odhodke iz naslova EKSRP izključuje iz financiranja Skupnosti;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
12 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– Republiki Litvi naloži plačilo stroškov.
Pravo
13 Republika Litva v utemeljitev tožbe navaja pet tožbenih razlogov. Prva dva se navezujeta na ukrep v zvezi z neugodnimi naravnimi razmerami. Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev členov 10 in 15 Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L 368, str. 74) ter člena 48 Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 368, str. 15). Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 31(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, str. 1) in načela sorazmernosti.
14 Ostali tožbeni razlogi se navezujejo na kmetijski okoljski ukrep. Tretji tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 14(2) Uredbe št. 1975/2006, člena 48(1) Uredbe št. 1974/2006 in člena 29 Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z uredbama Sveta (ES) št. 1782/2003 in št. 73/2009 ter navzkrižne skladnosti, predvidene z Uredbo Sveta (ES) št. 479/2008 (UL L 141, str. 18), zadeva kontrolo obveznosti na vseh enotah rabe. Četrti in peti tožbeni razlog, ki se na eni strani nanašata na kršitev člena 10 Uredbe št. 1975/2006, na drugi pa na kršitev člena 31 Uredbe št. 1290/2005 in načela sorazmernosti, zadevata preverjanje obveznosti v zvezi z uporabo gnojil.
[…]
Peti tožbeni razlog: kršitev člena 31(2) Uredbe št. 1290/2005 in načela sorazmernosti
108 Republika Litva ugovarja določitvi 5‑odstotnega finančnega popravka za kmetijske okoljske ukrepe, na katere se nanaša merilo v zvezi z uporabo gnojil, ki temelji na ugotovitvi Komisije, da opravljeni vizualni pregledi niso bili zadostni. Trdi, da je 5‑odstotni finančni popravek nesorazmeren glede na zatrjevano kršitev in presega to, kar je primerno in potrebno za zaščito finančnih interesov Unije.
109 Republika Litva navaja, da je spravni organ v svojem poročilu podvomil o utemeljenosti 5‑odstotnega finančnega popravka. Naknadno opravljeni pregledi naj bi namreč pokazali, da ni bilo nikakršne kršitve, zato je zatrjevana kršitev pomenila le omejeno tveganje za EKSRP.
110 Opozoriti je treba, da Komisija v skladu s členom 31(2) Uredbe št. 1290/2005 pri oceni zneskov, ki se izločijo iz financiranja Skupnosti, na eni strani upošteva vrsto in težo kršitve, na drugi pa finančno škodo, povzročeno Uniji.
111 V zvezi s tem dokument št. VI/5330/97 določa 5‑odstotni finančni popravek, če so opravljeni vsi ključni pregledi, vendar niso bili spoštovani število, pogostost ali strogost, določeni v uredbah, zaradi česar je mogoče razumno sklepati, da ti pregledi ne zagotavljajo pričakovane stopnje jamstva pravilnosti zahtevkov in da obstaja znatno tveganje izgube za proračun Unije.
112 Prvič, Komisija v obravnavanem primeru glede vrste in teže kršitve pravilno trdi, da je treba šteti, če so pregledi glede merila v zvezi z uporabo gnojil samo vizualni, da je ta pomanjkljivost napaka, ki vpliva na bistveni element kontrole, kar v skladu z dokumentom št. VI/5330/97 načeloma lahko upravičuje 5‑odstotni pavšalni popravek (glej točko 11 zgoraj).
113 Poleg tega, kot navaja Komisija, je bil ta pavšalni popravek uporabljen le za ukrepe, na katere se nanaša merilo v zvezi z uporabo gnojil. To je razvidno iz zbirnega poročila in tožeča stranka tega ni izpodbijala.
114 Vendar je treba, drugič, glede resnosti finančnega tveganja, ki izhaja iz pomanjkljive kontrole ukrepov, na katere se nanaša merilo v zvezi z uporabo gnojil, preveriti, ali je lahko Komisija upravičeno štela, da ta pomanjkljivost pomeni znatno tveganje izgube za proračun Unije v skladu z dokumentom št. VI/5330/97 (glej točko 111 zgoraj).
115 Čeprav mora v skladu z ustaljeno sodno prakso Komisija dokazati kršitev pravil Unije, mora država članica, potem ko je ta kršitev ugotovljena, dokazati, da je Komisija storila napako glede finančnih posledic kršitve (sodba z dne 7. julija 2005, Grčija/Komisija, C‑5/03, ZOdl., EU:C:2005:426, točka 38).
116 V obravnavanem primeru je Republika Litva, ki jo je Splošno sodišče pozvalo, naj na obravnavi pojasni naravo skrbnejših pregledov, ki so bili opravljeni naknadno, da bi se preverila zanesljivost vizualnih pregledov, opravljenih v letih 2008 in 2009, razložila, da so bili po priporočilih iz revizijskega poročila, ki je bilo litovskim organom posredovano 10. decembra 2009, opravljeni naknadni pregledi v skladu z metodami, ki jih je določila Komisija, pri čemer se je zlasti preverilo račune in računovodstvo 10 % zadevnih kmetov.
117 Komisija ni oporekala, da so bile metode, ki so bile uporabljene pri naknadnih pregledih, v skladu z njenimi priporočili. Trdila je, da ti pregledi niso odpravili prvotne pomanjkljivosti.
118 Ker na podlagi teh naknadnih pregledov, ki temeljijo na kombinaciji metod in ki so bili opravljeni na 10‑odstotnem vzorcu, pri 215 tako pregledanih vlagateljih ni bila ugotovljena nobena kršitev (glej točko 109 zgoraj), je treba ugotoviti, da je Republika Litva pravno zadostno dokazala, da je neobstoj navzkrižnih pregledov, ki so v skladu z ureditvijo Unije, povzročil le manjše finančno tveganje za proračun Unije. V skladu z določbami dokumenta št. VI/5330/97 pa tako tveganje glede zadevnih ukrepov ni upravičevalo uporabe 5‑odstotnega finančnega popravka, ki je določen samo, če je tveganje izgube za proračun Unije znatno.
119 Torej je določitev 5‑odstotnega finančnega popravka za kmetijske okoljske ukrepe, na katere se nanaša merilo v zvezi z uporabo gnojil, v nasprotju s členom 31(2) Uredbe št. 1290/2005 in z načelom sorazmernosti.
120 Zato je treba ugotoviti, da je peti tožbeni razlog utemeljen. Tožbo je treba zavrniti v delu, v katerem se opira na ostale štiri tožbene razloge.
121 Iz tega je razvidno, da je treba izpodbijani sklep razglasiti za ničen v delu, v katerem določa 5‑odstotni finančni popravek za kmetijske okoljske ukrepe, na katere se nanaša merilo v zvezi z uporabo gnojil.
Stroški
122 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča če je neuspelih strank več, Splošno sodišče odloči o porazdelitvi stroškov.
123 V obravnavanem primeru je treba vsaki stranki naložiti, da nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat)
razsodilo:
1. Izvedbeni sklep Komisije 2013/214/EU z dne 2. maja 2013 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije se razglasi za ničen v delu, v katerem določa 5‑odstotni finančni popravek za kmetijske okoljske ukrepe, na katere se nanaša merilo v zvezi z uporabo gnojil.
2. V preostalem se tožba zavrne.
3. Republika Litva in Evropska komisija nosita svoje stroške.
Van der Woude | Wiszniewska-Białecka | Ulloa Rubio |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 26. februarja 2015.
Podpisi