SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deveti senat)
z dne 12. novembra 2014(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke LOVOL – Prejšnje besedna in figurativna znamka Skupnosti ter nacionalni figurativni znamki VOLVO – Relativni razlog za zavrnitev – Neupravičeno izkoriščanje razlikovalnega učinka ali ugleda prejšnje blagovne znamke – Člen 8(5) Uredbe (ES) št. 207/2009“
V zadevi T‑524/11,
Volvo Trademark Holding AB s sedežem v Göteborgu (Švedska), ki jo zastopa M. Treis, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa P. Geroulakos, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je
Hebei Aulion Heavy Industries Co., Ltd, s sedežem v Zhangjiakouju (Kitajska), ki jo zastopa A. Alejos Cutuli, odvetnik,
zaradi tožbe, vložene zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 19. julija 2011 (zadeva R 1870/2010‑1) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Volvo Trademark Holding AB in Hebei Aulion Heavy Industries Co., Ltd,
SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat),
v sestavi G. Berardis, predsednik, O. Czúcz (poročevalec) in A. Popescu, sodniki,
sodna tajnica: J. Weychert, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 30. septembra 2011,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 31. januarja 2012,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 20. januarja 2012,
na podlagi replike, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 29. maja 2012,
na podlagi replike, ki jo je intervenientka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 10. avgusta 2012,
na podlagi sklepa z dne 27. marca 2014 o združitvi zadev T‑524/11 in T‑525/11 za ustni postopek,
na podlagi obravnave z dne 2. aprila 2014
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Intervenientka, družba Hebei Aulion Heavy Industries Co., Ltd., je 20. aprila 2006 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), kakor je bila spremenjena (nadomestila jo je Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)).
2 Znamka, katere registracija se je zahtevala, je ta figurativni znak:
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razreda 7 in 12 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in za vsakega od razredov ustrezajo temu opisu:
– razred 7: „žetveni stroji; kmetijski stroji, cestni parni valjarji; bagri; stroji za nakladanje; buldožerji; mešalniki za beton; žerjavi; mlatilniki za žito; presajevalci riža“;
– razred 12: „avtomobili; transportna vozila za kmetijsko rabo; motorna kolesa; avtomobilski žerjavi; zelo majhni avtomobili na treh kolesih; kolesa; električna vozila; motorji za kopenska vozila; vilični nakladalniki; tovornjaki za mešanje betona; traktorji“.
4 Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 39/2006 z dne 25. septembra 2006.
5 Tožeča stranka, družba Volvo Trademark Holding AB, je 21. decembra 2006 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 (postal člen 41 Uredbe št. 207/2009) vložila ugovor zoper registracijo znamke, prijavljene za proizvode iz točke 3 zgoraj.
6 Ugovor je med drugim temeljil na teh prejšnjih znamkah:
– besedna znamka skupnosti VOLVO, registrirana 20. junija 2005 pod številko 2361087 za blago in storitve iz razredov od 1 do 9, 11, 12, 14, od 16 do 18, od 20 do 22, od 24 do 28 in od 33 do 42;
– prijava figurativne znamke Skupnosti, vložena 30. avgusta 2001 za blago in storitve iz razredov od 1 do 4, 6, 7, 9, 11, 12, 14, 16, 18, 25, 28, od 35 do 39 in 41:
– ta nacionalna figurativna znamka, registrirana v Združenem kraljestvu pod številko 747361 za proizvode iz razreda 12:
– ta nacionalna figurativna znamka, registrirana v Združenem kraljestvu pod številko 1408 143 za proizvode iz razreda 7:
7 V utemeljitev ugovora so bili navedeni razlogi iz člena 8(1)(b) in 8(5) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) in 8(5) Uredbe št. 207/2009).
8 Oddelek za ugovore je z odločbo z dne 3. septembra 2010 ugovor v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da nasprotujoče si znamke niso bile dovolj podobne glede na zahteve iz člena 8(1)(b) in 8(5) Uredbe št. 207/2009.
9 Tožeča stranka je 27. septembra 2010 pri UUNT vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009.
10 Prvi odbor za pritožbe je z odločbo z dne 19. julija 2011 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) odločbo oddelka za ugovore potrdil in pritožbo tožeče stranke zavrnil. Ugotovil je, da je stopnja pozornosti upoštevne javnosti zelo visoka, med drugim zaradi cene zadevnih proizvodov in njihove zelo tehnične narave. Poleg tega je ugotovil, da so bili nasprotujoči si znaki različni. Zato verjetnost zmede glede znakov v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 ni mogla obstajati. Dalje, ob potrditvi, da je minimalna stopnja podobnosti na podlagi uporabe člena 8(5) navedene uredbe nižja, je ugotovil, da so znaki različni in pogoj podobnosti ni izpolnjen.
Predlogi strank
11 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– ugotovi, da je tožba dopustna;
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– zahtevo za registracijo znamke LOVOL zavrne;
– intervenientki naloži plačilo stroškov, ki jih je prijavila v tem postopku in postopku pred UUNT.
12 Na obravnavi je tožeča stranka tretji predlog umaknila.
13 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
14 Intervenientka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo potrdi;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
15 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe kot edini tožbeni razlog navaja kršitev člena 8(5) Uredbe št. 207/2009.
16 Člen 8(5) Uredbe št. 207/2009 določa:
„[…] blagovna znamka ob ugovarjanju imetnika prejšnje blagovne znamke v smislu odstavka 2 ne bo registrirana, če je enaka ali podobna prejšnji blagovni znamki in naj bi bila registrirana za blago ali storitve, ki niso podobne tistim, za katere je registrirana prejšnja blagovna znamka, če prejšnja blagovna znamka Skupnosti uživa ugled v [Evropski uniji] in če ima prejšnja nacionalna blagovna znamka ugled v zadevni državi članici, in če bi uporaba blagovne znamke, za katero je vložena prijava, brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje blagovne znamke.“
17 Morebitne kršitve iz člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 so posledica določene stopnje podobnosti med prejšnjo in poznejšo znamko, zaradi katere ju zadevna javnost poveže oziroma vzpostavi zvezo med njima, čeprav ju ne zamenjuje (sodba z dne 12. marca 2009, Antartica/UUNT, C‑320/07 P, EU:C:2009:146, točka 43; sodba z dne 14. decembra 2012, Bimbo/UUNT – Grupo Bimbo (GRUPO BIMBO), T‑357/11, EU:T:2012:696, točka 29; glej po analogiji tudi sodbo z dne 27. novembra 2008, Intel Corporation, C‑252/07, ZOdl., EU:C:2008:655, točka 30).
18 Uporaba člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 je odvisna od treh pogojev, in sicer prvič, enakosti ali podobnosti nasprotujočih si znamk, drugič, obstoja ugleda prejšnje znamke, ki je bil naveden v utemeljitev ugovora, in tretjič, tveganja, da bi se z uporabo prijavljene znamke brez upravičenega razloga izkoristil razlikovalni učinek ali ugled prejšnje znamke ali da bi jima prijavljena znamka škodovala. Ti trije pogoji so kumulativni in neobstoj enega izmed njih zadostuje, da se navedena določba ne uporabi (sodba z dne 27. septembra 2011, El Jirari Bouzekri/UUNT – Nike International (NC NICKOL), T‑207/09, EU:T:2011:537, točka 29; glej tudi v tem smislu sodbi z dne 25. maja 2005, Spa Monopole/UUNT – Spa-Finders Travel Arrangements (SPA-FINDERS), T‑67/04, ZOdl., EU:T:2005:179, točka 30, in z dne 27. novembra 2007, Gateway/UUNT – Fujitsu Siemens Computers (ACTIVY Media Gateway), T‑434/05, EU:T:2007:359, točka 57).
19 Odbor za pritožbe je v obravnavanem primeru ugotovil, da je bilo upoštevno ozemlje ozemlje celotne Unije in da je upoštevno javnost sestavljala širša javnost in specializirana javnost, ki se zanima za motorje in profesionalna vozila. Stopnja pozornosti javnosti ob izbiri blaga je bila visoka zaradi narave proizvodov in njihove cene. Tožeča stranka teh ugotovitev ne izpodbija.
20 Vendar tožeča stranka izpodbija navedbo odbora za pritožbe, da zahteve za registracijo znamke LOVOL ni mogoče zavrniti na podlagi člena 8(5) Uredbe št. 207/2009, ker so nasprotujoči si znaki različni in ker eden od kumulativnih pogojev za uporabo navedenega člena ni izpolnjen.
Podobnost znakov
21 V skladu s sodno prakso so merila, ki jih je treba upoštevati pri presoji podobnosti med zadevnimi znamkami, enaka v okviru zavrnitve registracije znamke, ki se zahteva zaradi verjetnosti zmede na podlagi člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009, in zavrnitve zaradi izkoriščanja ugleda prejšnje znamke na podlagi člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 (zgoraj v točki 18 navedena sodba NC NICKOL, EU:T:2011:537, točka 31). V teh dveh primerih, ki omogočata zavrnitev registracije prijavljene znamke, pogoj podobnosti med znaki pomeni, natančneje, obstoj vizualne, fonetične in pomenske podobnosti, tako da upoštevna javnost meni, da med zadevnimi znamkami obstaja vsaj delna enakost pri enem ali več upoštevnih vidikih (zgoraj v točki 18 navedeni sodbi ACTIVY Media Gateway, EU:T:2007:359, točka 35, in NC NICKOL, EU:T:2011:537, točka 31; glej tudi po analogiji sodbo z dne 23. oktobra 2003, Adidas-Salomon in Adidas Benelux, C‑408/01, ZOdl., EU:C:2003:582, točki 28 in 30 in navedena sodna praksa).
22 Presoja vizualne, fonetične in pomenske podobnosti zadevnih znamk mora temeljiti na celotnem vtisu teh znamk, upoštevajoč zlasti njihove razlikovalne in prevladujoče elemente (sodbe z dne 11. novembra 1997, SABEL, C‑251/95, ZOdl., EU:C:1997:528, točka 23; z dne 9. julija 2003, Laboratorios RTB/UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, ZOdl., EU:T:2003:199, točka 39, in z dne 24. novembra 2005, Simonds Farsons Cisk/UUNT – Spa Monopole (KINJI by SPA), T‑3/04, ZOdl., EU:T:2005:418, točka 38).
23 V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 17 zgoraj, je treba zato obravnavati vprašanje, ali je stopnja podobnosti nasprotujočih si znamk zadostna, da lahko povzroči, da ju zadevna javnost poveže oziroma vzpostavi zvezo med njima, čeprav ju ne zamenjuje.
– Vizualna primerjava
24 Odbor za pritožbe je v izpodbijani odločbi prijavljeno znamko najprej primerjal z besedno znamko VOLVO in besednim elementom prejšnjih figurativnih znamk. Ugotovil je, da so štiri od petih črk nasprotujočih si znakov enake, vendar v drugačnem vrstnem redu. Znaki se razlikujejo tudi v začetnih črkah „v“ in „l“ ter prvem zlogu „vol“ in „lo“. Poleg tega je malo verjetno, da bo povprečen potrošnik razčlenil zloge znamk, da bi sestavil anagram in tako „lovol“ povezal z „volvo“. Dalje, odbor za pritožbe je ocenil, da so grafični elementi prijavljene znamke enostavni in ne predstavljajo razlikovalnega elementa, ki bi prevladal ali vplival na vizualno zaznavanje znakov s strani potrošnikov. Poleg tega je besedni znak prejšnjih znamk predstavljen z belimi črkami na črni podlagi, medtem ko je izpodbijana znamka predstavljena s črnimi črkami. Odbor za pritožbe je zato sklenil, da sta nasprotujoča si znaka vizualno različna.
25 Tožeča stranka svoje trditve omejuje na primerjavo besednega elementa znamke LOVOL z besedno znamko VOLVO. Trdi, da imata oba znaka pet črk in sta sestavljena iz podobnih kombinacij črk „v“, „o“ in „l“. Ker črki „V“ in „L“ sestavlja kot, naj bi bili geometrični strukturi enaki. Znamki naj bi sestavljalo enako zaporedje samoglasnikov, in sicer „o“ in „o“ ter podobno zaporedje soglasnikov, in sicer „v“ „l“ in „v“ v eni znamki ter „l“ „v“ in „l“ v drugi. Drugič, obe znamki naj bi vsebovali zloga „vol“ in „vo“ v tem oziroma obratnem vrstnem redu.
26 Prvič, poudariti je treba, da se nasprotujoča si znaka začneta različno, pri čemer se prijavljena znamka začne z „l“, prva črka znamke VOLVO pa je „v“. Vendar v skladu s sodno prakso potrošnik običajno nameni več pozornosti začetnemu delu besede (glej po analogiji sodbo z dne 17. marca 2004, El Corte Inglés/UUNT – González Cabello (MUNDICOR), T‑183/02 in T‑184/02, ZOdl., EU:T:2004:79, točka 81).
27 Drugič, glede trditve tožeče stranke, da je prvi zlog znamke LOVOL obrnjen zlog „vol“ je treba ugotoviti, da ne navaja nobenega jezika Unije, katerega pravila določajo razčlenitev znamke LOVOL na zloga „lov“ in „ol“. V skladu s pravili angleškega, nemškega, francoskega, italijanskega, poljskega, nizozemskega in madžarskega jezika pa se beseda „lovol“ razstavi na zloga „lo“ in „vol“. Tudi če bi bil v enem od jezikov Unije prvi zlog „lov“, tožeča stranka ni predložila dokazov v podporo svoji trditvi, da je povprečni potrošnik nagnjen k temu, da kratek izraz brez pomena razbije in prvi zlog prebere nazaj.
28 Tožeča stranka v zvezi s tem niti ne more upoštevno navajati sodb z dne 11. junija 2009, Hedgefund Intelligence/UUNT – Hedge Invest (InvestHedge) (T‑67/08, EU:T:2009:198) in z dne 25. junija 2010, MIP Metro/UUNT – CBT Comunicación Multimedia (Metromeet) (T‑407/08, ZOdl., EU:T:2010:256).
29 Splošno sodišče je v sodbi InvestHedge obravnavalo podobnost figurativnih znamk InvestHedge in HEDGE INVEST, ki vsebujeta besedna elementa „invest“ in „hedge“. Ugotovilo je, da sta zadevna znaka sestavljena iz dveh enakih elementov, ki sta jasno opredeljiva, in da sta v prejšnji znamki ločena s presledkom, v prijavljeni znamki pa jasno razstavljena z uporabo velikih začetnic „I“ in „H“. Taka struktura omogoča njuno takojšnjo razcepitev na dva ločena dela, torej na „invest“ in „hedge“, ki sta enaka. Splošno sodišče je v teh okoliščinah menilo, da zgolj na podlagi obrnjenega vrstnega reda elementov znamke ni mogoče skleniti, da vizualna podobnost ne obstaja (zgoraj v točki 28 navedena sodba InvestHedge, EU:T:2009:198, točka 35).
30 Poleg tega je Splošno sodišče v sodbi Metromeet obravnavalo vizualno podobnost med znamkama meeting metro in Metromeet. Ugotovilo je, da je prijavljena znamka sestavljena iz dveh besed, in sicer „metro“ in „meet“, ki sta v obratnem vrstnem redu kot pri prejšnji znamki, pri čemer bi upoštevna javnost besedo „meeting“ lahko razumela kot glagolnik besede „meet“. Opozorilo je, da zgolj na podlagi obrnjenega vrstnega reda elementov znamke ni mogoče skleniti, da vizualna podobnost ne obstaja (zgoraj v točki 28 navedena sodba Metromeet, EU:T:2010:256, točki 37 in 38).
31 Vendar v obravnavanem primeru, v nasprotju z zadevami iz zgoraj v točki 28 navedenih sodb InvestHedge (EU:T:2009:198) in Metromeet (EU:T:2010:256), znaka VOLVO in LOVOL nista sestavljena iz besed, ki imata poseben pomen in sta upoštevni javnosti razumljivi. V strukturi črk v predlagani znamki LOVOL tudi ni ničesar, kar bi omogočalo ugotovitev, da jo bo povprečni potrošnik razcepil na dva zloga, ki ju bo obravnaval ločeno. Poleg tega, tudi ob predpostavki, da bo povprečni potrošnik izvedel tako razcepitev, nikakor ni mogoče ugotoviti, da bo prve tri črke „l“, „o“ in „v“ v nasprotju z običajnim branjem latinske abecede prebral v obratnem vrstnem redu, torej kot „vol“.
32 Iz tega sledi, da je treba trditve tožeče stranke, ki se nanašajo na sodbi InvestHedge (EU:T:2009:198) in Metromeet (EU:T:2010:256), ki sta navedeni v točki 28 zgoraj, zavrniti zaradi navedenih razlik v dejanskem stanju, ki je podlaga za navedeni sodbi, in dejanskem stanju v obravnavani zadevi.
33 Tretjič, poudariti je treba, da povprečni potrošnik tudi pri hitrem branju nikakor ne bo povezal znakov, ker sta prva in zadnja črka nasprotujočih si znakov različni in ker poleg tega predlagana znamka vsebuje dve črki „l“, znamka VOLVO pa dve črki „v“.
34 Četrtič, res je sicer, da nasprotujoča si znaka vsebujeta kombinaciji črk „vol“. Vendar se v prejšnji znamki te tri črke nahajajo na začetku, v prijavljeni znamki pa na koncu.
35 Petič, tožeča stranka ne more uspešno zatrjevati domnevne podobnosti velikih črk „L“ in „V“. Od povprečnega potrošnika se pričakuje, da bo instinktivno ločil med črkama latinske abecede in v obravnavanem primeru zaznal razliko med navedenima črkama, predvsem ob upoštevanju tega, da sta nasprotujoča si znaka relativno kratka.
36 Poleg tega je treba poudariti, da figurativni elementi, ki so del prejšnjih figurativnih znamk, te znamke dodatno razlikujejo od prijavljene znamke in da tožeča stranka vsekakor ne navaja nobenega argumenta v zvezi s temi razlikami med znamkama v okviru vizualne primerjave.
37 Glede na te ugotovitve zgolj dejstvo, da nasprotujoča si znaka vsebujeta črke „v“, „l“ in „o“ ter da vključujeta kombinacijo črk „vol“, ne zadošča za ugotovitev, da upoštevna javnost navedena znaka povezuje na podlagi vizualnega zaznavanja. Ne gre torej za vizualno podobnost, ki je lahko upoštevna za uporabo člena 8(5) št. 207/2009.
38 Zato je treba potrditi ugotovitev odbora za pritožbe, da sta zadevna znaka vizualno različna.
– Fonetična primerjava
39 Odbor za pritožbe je glede fonetične primerjave znakov ugotovil, da samo dejstvo, da imajo nasprotujoče si znamke enako število zlogov, ni posebej pomembno. Vendar so nasprotujoče si znamke fonetično različne glede na različne „zvočnosti samoglasnikov“ v obeh zlogih.
40 Tožeča stranka trdi, da sta znamki VOLVO in LOVOL fonetično podobni. Trdi, da so za izgovarjavo nasprotujočih si znamk značilni zlogi „vol“, „vo“ in „lov“, ki so zelo podobni. Oba znaka vsebujeta ponovitev samoglasnika „o“, ki prevlada pri izgovarjavi znaka, in mehka soglasnika „l“ in „v“, ki se izgovorita rahlo.
41 Poudariti je treba, da tožeča stranka ne more upoštevno trditi, da sta znamki sestavljeni izključno iz zlogov „vol“, „vo“ in „lov“, saj prijavljena znamka ni LOVVOL, ampak LOVOL. Opozoriti je treba tudi, da tožeča stranka ne navaja nobenega jezika Unije, v katerem se izraz LOVOL razčleni na zloga „lov“ in „ol“. Nasprotno, v skladu s slovničnimi pravili jezikov, navedenih v točki 27 zgoraj, je prijavljena znamka sestavljena iz zlogov „lo“ in „vol“.
42 Poleg tega je treba ponoviti, da v skladu z sodno prakso, navedeno v točki 26 zgoraj, potrošnik običajno nameni več pozornosti začetnemu delu besede. Vendar sta začetna zvoka nasprotujočih si znakov različna.
43 Samoglasnika obeh znakov sta sicer res enaka in se v več jezikih Unije izgovorita identično. Vendar je v nasprotju s trditvami tožeče stranke izgovarjava črk „l“ in „v“ bistveno različna, saj je zvok „l“ nebni, „v“ pa ustnični soglasnik.
44 Poleg tega besedni element „volvo“ vsebuje soglasnika „l“ in „v“ v jukstapoziciji, ki nekoliko otežita izgovarjavo, medtem ko se pri izrazu „lovol“ soglasniki in samoglasnika izmenjujejo, tako da je izgovarjava bolj tekoča. Ritem izgovarjave nasprotujočih si znakov je torej različen.
45 Ugotoviti je torej treba, da samo dejstvo, da nasprotujoča si znaka vsebujeta črke „v“, „l“ in „o“ ter da vključujeta kombinacijo črk „vol“, ne zadošča za ugotovitev, da upoštevna javnost navedena znaka povezuje na podlagi fonetičnega zaznavanja. Ne gre torej za fonetično podobnost, ki je lahko upoštevna za uporabo člena 8(5) št. 207/2009.
46 Zato je treba potrditi ugotovitev odbora za pritožbe, da sta nasprotujoča si znaka fonetično različna s stališča uporabe člena 8(5) Uredbe št. 207/2009.
– Pomenska primerjava
47 Tožeča stranka se strinja s stališčem odbora za pritožbe, da pomenska primerjava ni mogoča, ker zadevna znaka nimata pomena v nobenem jeziku Unije.
48 Vendar trdi, da se bo potrošniku, ko se bo srečal z „izmišljeno znamko“ LOVOL, vzbudilo zanimanje za to novo avtomobilsko znamko toliko bolj, ker je število proizvajalcev avtomobilov relativno omejeno. Potrošnik se bo zato vprašal, ali obstaja kakršna koli vez med to novo avtomobilsko znamko ter staro in ugledno avtomobilsko znamko, in bo to novo znamko torej povezal z znamko VOLVO.
49 V zvezi s tem je treba poudariti, da se tožeča stranka ne opira na nobeno načelo, določeno v sodni praksi.
50 Poleg tega ni predložila dokaza o tem, da bo potrošnik, ki pri nakupu zadevnih proizvodov kaže visoko stopnjo pozornosti, novo znamko instinktivno povezal z obstoječo znamko, ko se bo srečal z „izmišljeno znamko“, ki nima nobenega pomena.
51 Vendar tožeča stranka trdi, da potrošnik miselno povezovanje znakov LOVOL in VOLVO lahko izvede z „vizualnim slovarjem“, ki se v človeških možganih razvije pri učenju branja. V zvezi s tem se opira na znanstveni članek z naslovom „Izkušeni bralci za prepoznavo besed uporabljajo možganski ,vizualni slovar‘“, objavljen 14. novembra 2011.
52 UUNT trdi, da Splošno sodišče navedenega znanstvenega članka, ki je priložen v repliki, ne more upoštevati, ker je bil predložen prepozno.
53 Splošno sodišče meni, da upoštevnosti dokaznega predloga, ki vsebuje zadevni članek, ni treba presojati, saj ta vsekakor ne podpira trditve tožeče stranke. Avtorji namreč poudarjajo, da se tudi v primeru več enakih črk v dveh besedah pri branju teh besed zaradi razlike v preostalih črkah aktivirajo različni nevroni v človeških možganih. Na primer, za izkušenega bralca naj bi bila razlika med angleškima besedama „hair“ in „hare“ enaka kot razlika med izrazoma „hair“ in „soup“, in to ne glede na enako izgovorjavo izrazov „hair“ in „hare“.
54 Zato je treba ugotoviti, da pomenska primerjava v obravnavanem primeru ni mogoča. Tožeča stranka poleg tega ni dokazala, da pomensko zaznavanje znakov lahko povzroči povezovanje znakov v smislu sodne prakse, navedene v točki 17 zgoraj. Te argumente je treba torej zavrniti.
55 Na podlagi navedenega in ob upoštevanju zlasti ugotovitev, navedenih v točkah 37 in 45 zgoraj, je treba ugotoviti, da zgolj dejstvo, da nasprotujoča si znaka vsebujeta črke „v“, „l“ in „o“ ter da vključujeta kombinacijo črk „vol“, ne more pomeniti, da zadevna javnost navedena znaka povezuje ali da med njima vzpostavi vez. Navedene enakosti črk torej ni mogoče opredeliti kot podobnosti za namen uporabe člena 8(5) Uredbe št. 207/2009.
56 Zato je treba potrditi izpodbijano odločbo v delu, v katerem je odbor za pritožbe v okviru uporabe člena 8(5) Uredbe št. 207/2009 ugotovil, da sta nasprotujoča si znaka različna.
Uporaba člena 8(5) Uredbe št. 207/2009
57 Opozoriti je treba, da v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 18 zgoraj, neobstoj enega izmed treh kumulativnih pogojev zadostuje za to, da se člen 8(5) Uredbe št. 207/2009 ne uporabi.
58 V obravnavanem primeru so nasprotujoči si znaki različni. Iz tega izhaja, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da registracije prijavljene znamke ni mogoče zavrniti na podlagi člena 8(5) Uredbe št. 207/2009.
59 Glede na zgoraj navedeno je treba edini tožbeni razlog tožeče stranke in zato tožbo v celoti zavrniti.
Stroški
60 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožeča stranka s svojimi predlogi ni uspela, se ji v skladu s predlogi UUNT in intervenientke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družbi Volvo Trademark Holding AB se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 12. novembra 2014.
Podpisi