Zadeva T-145/08

Atlas Transport GmbH

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Besedna znamka Skupnosti ATLAS – Prejšnja figurativna znamka Beneluksa atlasair – Procesne zahteve – Vložitev vloge, v kateri so navedeni pritožbeni razlogi – Prekinitev upravnega postopka – Člen 59 Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 60 Uredbe (ES) št. 207/2009) – Pravilo 20(7) Uredbe (ES) št. 2868/95“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Postopek s pritožbo – Rok za vložitev in oblika pritožbe – Vložitev v roku za vložitev vloge, v kateri so navedeni razlogi – Pogoji za dopustnost

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 59; Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravili 48(1) in (2) in 49)

2.      Znamka Skupnosti – Postopek s pritožbo – Pritožba pred odbori za pritožbe – Prekinitev postopka – Pogoji

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 79; Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 20(7); Uredba Komisije št. 216/96, člen 8)

1.      V skladu s členom 59 Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti je treba pritožbo zoper odločbo vložiti pisno pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) v dveh mesecih od dneva vročitve odločbe. Vlogo, v kateri so navedeni pritožbeni razlogi, je treba vložiti pisno v štirih mesecih od dneva vročitve odločbe.

Poleg tega pravilo 48(1)(c) Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 določa, da mora pritožba pred odborom za pritožbe vsebovati navedbo odločbe, ki se izpodbija, v njej pa mora biti pojasnjen tudi obseg, v katerem se zahteva sprememba ali razveljavitev te odločbe.

Nazadnje, pravilo 49 Uredbe št. 2868/95 določa, da odbor za pritožbe pritožbo – če ne izpolnjuje pogojev, določenih v členu 59 Uredbe št. 40/94, niti tistih, določenih v pravilu 48(1)(c) in (2) Uredbe št. 2868/95 – zavrže kot nedopustno, razen če so bile pred potekom ustreznega roka, določenega v členu 59 Uredbe št. 40/94, odpravljene vse ugotovljene nepravilnosti.

Iz sistematične razlage teh določb izhaja, da ima pritožnik, ki želi vložiti pritožbo pri odboru za pritožbe, obveznost v določenem roku vložiti vlogo, v kateri so navedeni razlogi za njegovo pritožbo pred UUNT, sicer bi bila njegova pritožba zavržena, ti razlogi pa so več kot navedba izpodbijane odločbe in želje pritožnika, da jo odbor za pritožbe spremeni ali razveljavi.

Poleg tega iz dobesedne razlage izraza „razlogi“, povzetega v zadnjem stavku člena 59 Uredbe št. 40/94, izhaja, da mora pritožnik pred odborom za pritožbe pisno navesti razloge za svojo pritožbo. Odboru za pritožbe ni treba na podlagi sklepanj ugotavljati razlogov, na katerih temelji pritožba, o kateri mora odločati. Iz vloge pritožnika mora biti torej razumljivo, zakaj pritožnik odboru za pritožbe predlaga razveljavitev ali spremembo odločbe.

Zato mora pritožnik, ker mu člen 59 Uredbe št. 40/94 nalaga vložitev pisne vloge, v kateri so navedeni pritožbeni razlogi, pisno in dovolj jasno navesti tiste dejanske in/ali pravne elemente, ki utemeljujejo njegov predlog odboru za pritožbe za razveljavitev in/ali spremembo izpodbijane odločbe.

(Glej točke od 37 do 41 in 46.)

2.      Pravilo 20(7) Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti in člen 8 Uredbe št. 216/96 o poslovniku odborov za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (blagovne znamke in modeli), ki določata možnost prekinitve postopka pred odborom za pritožbe v postopku z ugovorom in na podlagi mnenja tajnika odbora za pritožbe o dopustnosti pritožbe pred navedenim odborom, sta izraz splošnega načela, ki je priznano v državah članicah, v zvezi z možnostjo organa odločanja, da prekine postopek, ki ga vodi, kadar okoliščine obravnavanega primera to utemeljujejo.

Uporaba pravila 20(7)(c) Uredbe št. 2868/95 po analogiji v okviru postopka za ugotovitev ničnosti je upravičena, ker je cilj postopka z ugovorom, ki temelji na členu 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, in postopka zaradi relativnega razloga za ničnost na podlagi člena 52(1)(a) navedene uredbe preučiti verjetnost zmede glede obeh znamk, možnost prekinitve postopka pa pripomore k učinkovitosti navedenih postopkov.

Zato ima odbor za pritožbe pooblastilo za prekinitev postopka za ugotovitev ničnosti, če je to zaradi okoliščin primerno.

Diskrecijska pravica odbora za pritožbe glede odločitve, ali bo postopek prekinil, je široka. Pravilo 20(7)(c) Uredbe št. 2868/95 to široko diskrecijsko pravico opiše z navedbo, da lahko odbor za pritožbe prekine postopek, če je prekinitev zaradi okoliščin primerna. Odbor za pritožbe ima še vedno možnost prekiniti postopek, to možnost pa uporabi le, kadar meni, da je upravičena. Postopek pred odborom za pritožbe se torej ne prekine samodejno na podlagi predloga za prekinitev, ki ga stranka poda pred navedenim odborom.

Dejstvo, da ima odbor za pritožbe široko diskrecijsko pravico, da prekine postopek, ki poteka pred njim, pa ne pomeni, da je sodišču v okviru svojega nadzora ni treba presojati. Vendar je zaradi tega dejstva navedeni vsebinski nadzor omejen na nadzor nad tem, ali je podana očitna napaka pri presoji ali zloraba pooblastil.

Odbor za pritožbe mora pri izvrševanju svoje diskrecijske pravice glede prekinitve postopka upoštevati splošna načela, ki urejajo pravičen postopek v okviru skupnosti, ki temelji na pravu. Tako mora pri navedenem izvrševanju upoštevati ne le interes stranke, katere znamka Skupnosti se izpodbija, ampak tudi interes drugih strank. Odločitev, ali se postopek prekine, mora biti posledica tehtanja zadevnih interesov.

(Glej točke od 66 do 70 in 76.)