Zadeva T‑533/10
DTS Distribuidora de Televisión Digital, SA
proti
Evropski komisiji
„Državne pomoči – Storitve javne radiotelevizije - Shema pomoči, ki jo je določila Španija za RTVE – Sprememba sistema financiranja – Nadomestilo oglaševalskega dobička z novimi dajatvami za televizijske in telekomunikacijske izvajalce – Odločba, s katero je pomoč razglašena za združljivo s skupnim trgom – Davčni ukrep glede načina financiranja pomoči – Obvezna namembnostna vez med dajatvijo in pomočjo – Neposreden učinek prihodka od dajatev na višino pomoči – Sorazmernost“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 11. julija 2014
1. Ničnostna tožba – Dopustnost – Zavrnitev tožbe po temelju brez odločanja o dopustnosti – Diskrecijska pravica sodišča Unije
(člen 263 PDEU)
2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Določbe Pogodbe – Področje uporabe – Dajatve kot način financiranja ukrepa pomoči – Neobstoj namembnostne vezi med dajatvijo in financiranjem zadevne pomoči – Izključitev
(člena 107 PDEU in 108 PDEU)
3. Ničnostna tožba – Nadzor zakonitosti – Merila – Upoštevanje le dejanskih in pravnih okoliščin, ki so obstajale ob sprejetju spornega akta
(člen 263 PDEU)
4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Preučitev pritožb – Začetek formalnega postopka preiskave – Nujna začasnost predhodne ocene
(člen 108(2) PDEU)
5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Določbe Pogodbe – Področje uporabe – Dajatve – 48341 / Izključitev, razen za dajatve, s katerimi se financira pomoč – Dajatev, s katero se delno financira pomoč, ki je naložena konkurentom upravičenca z namenom, da ta opravlja javne storitve, in ni naložena temu upravičencu – Dokaz o namembnostni vezi med dajatvijo in financiranjem zadevne pomoči – Neobstoj
(člena 107 PDEU in 108 PDEU)
6. Konkurenca – Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Pokritje stroškov, ki so nastali z opravljanjem javne storitve – Presoja združljivosti pomoči z notranjim trgom – Merila
(člena 106(2) PDEU in 107 PDEU)
7. Konkurenca – Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Pokritje stroškov, ki so nastali z opravljanjem javne storitve – Diskrecijska pravica držav članic – Meje – Nadzor Komisije – Sodni nadzor – Meje
(člen 106(2) PDEU; Protokol št. 29, priložen k PEU in PDEU)
8. Konkurenca – Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Opredelitev pojma storitev splošnega gospodarskega pomena – Diskrecijska pravica držav članic
(člen 106(2) PDEU; Protokol št. 29, priložen k PEU in PDEU)
9. Konkurenca – Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Upoštevanje pravil Pogodbe – Prepoved protikonkurenčnih ravnanj – Obseg – Sistematično višanje ponudbe – Vključitev
(člen 106(2) PDEU)
10. Konkurenca – Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena – Upoštevanje pravil Pogodbe – Merila za presojo združljivosti državne pomoči z notranjim trgom – Pomemben in očitno nesorazmeren vpliv na trgovino in konkurenco
(člen 106(2) PDEU)
11. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba Komisije na področju državnih pomoči
(člen 296 PDEU)
12. Sodni postopek – Intervencija – Nove trditve – Dopustnost – Pogoji – Neobstoj spremembe okvira spora
(Statut Sodišča, člena 40, četrta alinea, in 53; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 116(3))
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 33, 34 in 170.)
2. Da bi se lahko štelo, da je dajatev sestavni del ukrepa pomoči, mora nujno obstajati zavezujoča določba nacionalnega prava, v skladu s katero mora biti dajatev namenjena financiranju pomoči. V odsotnosti takšne določbe ni mogoče šteti, da je dajatev namembnostno povezana z ukrepom pomoči in zato ne pomeni enega od načinov pomoči. Zgolj obstoj take določbe pa sam po sebi ne more pomeniti pogoja, ki bi zadostoval za ugotovitev, da je dajatev sestavni del ukrepa pomoči. Kadar takšna določba nacionalnega prava obstaja, je treba poleg tega preučiti, ali prihodki od dajatve neposredno vplivajo na znesek pomoči. Za to, da je dajatev sestavni del ukrepa pomoči, ne zadostuje, da je njen prihodek nujno namenjen financiranju pomoči. Tudi ne zadostuje dokaz o tem, da je pobrani znesek na podlagi davčnega ukrepa namenjen upravičencu do pomoči.
(Glej točke od 52 do 54.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 75 in 144.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 82.)
5. Načeloma se zavezanci za plačilo obveznega prispevka ne morejo sklicevati na to, da oprostitev, ki jo uživajo druge osebe, pomeni državno pomoč, da bi se izognili plačilu tega prispevka. Poleg tega ne zadostuje, da je podjetje, ki mora plačati davek, ki prispeva k financiranju pomoči, v konkurenčnem razmerju z upravičencem pomoči, da se davek šteje za sestavni del pomoči in da lahko podjetje nasprotuje njegovemu plačilu. Le dejstvo, da je davek, katerega namen je prispevati k financiranju pomoči, naložen podjetju in ne upravičencu do pomoči, s katerim je podjetje v konkurenci, ne zadošča za ugotovitev, da je davek sestavni del te pomoči.
(Glej točke 92, 95 in 102.)
6. Da je mogoče državno pomoč v smislu člena 107 PDEU razglasiti za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 106(2) PDEU, morata biti izpolnjena dva pogoja: prvič, zadevnemu subjektu mora biti z oblastvenim aktom, ki jasno opredeljuje obveznosti zadevne storitve splošnega gospodarskega pomena, zaupana naloga storitve splošnega gospodarskega pomena; drugič, navedeni subjekt ne sme dobiti prekomernega nadomestila in državna sredstva ne smejo nesorazmerno vplivati na konkurenco na zunanjem trgu.
(Glej točki 117 in 176.)
7. Iz Protokola št. 29 o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah, ki dopolnjuje Pogodbo EU in PDEU, izhaja, da določbe PDEU ne posegajo v pristojnost držav članic glede financiranja storitev javne radiotelevizije, če je takšno financiranje odobreno radiotelevizijskim zavodom za opravljanje javne službe, kakor jo naloži, opredeli in organizira vsaka država članica, in če ne vpliva na trgovinske pogoje in konkurenco v Uniji do te mere, da bi bilo to v nasprotju s skupnimi interesi, pri čemer je treba upoštevati zagotavljanje teh javnih storitev.
Iz tega sledi, da imajo države članice široko polje proste presoje pri opredelitvi nalog javne radiotelevizije in določitvi njene organizacije. Zato je nadzor Komisije nad opredelitvijo nalog javne radiotelevizije in določitvijo njene organizacije omejen. Presoja Komisije se nanaša na zapletena gospodarska dejstva. Zato je nadzor Splošnega sodišča nad odločbo Komisije celo bolj omejen od nadzora Komisije nad ukrepom zadevne države članice. Omejen je na preverjanje, ali je zadevni ukrep očitno neprimeren glede na zasledovan cilj.
(Glej točke od 124 do 128 in 195.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 130, 157 in 193.)
9. Ne bi bilo v skladu s členom 106(2) PDEU, če bi izdajatelj radijskega in televizijskega programa ravnal protikonkurenčno v razmerju do zasebnih subjektov na trgu, na primer s prakso sistematičnega višanja ponudbe na trgu za pridobivanje vsebin. Tako ravnanje ne more šteti za nujno za opravljanje nalog javne službe. Tako ravnanje je namreč izključeno, saj zadevna nacionalna ureditev izrecno prepoveduje, da ta zavod uporabi svoje prihodke, da ponudi več, v primerjavi s konkurenti, za pravice za vsebine z veliko tržno vrednostjo. Učinkovitosti te prepovedi ne more izpodbiti dejstvo, da ta zavod vstopa v konkurenčni položaj z zasebnimi subjekti, niti to, da pridobi vsebine z veliko tržno vrednostjo, če pride do tega v okviru opravljanja njegovih nalog javne radiotelevizije.
(Glej točke 131, 132 in 136.)
10. Za to, da se za sistem pomoči v korist gospodarskega subjekta, ki opravlja naloge javne službe radiotelevizije, lahko šteje, da ne izpolnjuje pogoja, določenega v členu 106(2), drugi stavek, PDEU, mora ta sistem znatno vplivati na trgovino in konkurenco in to očitno nesorazmerno glede na cilje, ki jim sledijo države članice.
(Glej točke 155 in od 160 do 164.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 199 in 203.)
12. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 211 do 213.)