Zadeva T-3/09

Italijanska republika

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Začasni obrambni mehanizem za ladjedelništvo – S strani italijanskih organov načrtovana sprememba sheme pomoči, ki jo je Komisija predhodno odobrila – Odločba o nezdružljivosti sheme pomoči s skupnim trgom“

Povzetek sodbe

1.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Kategorije pomoči, ki so opredeljene v predpisih in jih je mogoče šteti za združljive s skupnim trgom

(člena 87(3) ES in 88(3) ES)

2.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Načrtovanje pomoči – Preizkus, ki ga opravi Komisija – Uporaba pravil materialnega prava, ki veljajo, ko Komisija sprejme odločbo

(člen 88(3) ES; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 4)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Odločba Komisije – Obveznost skrbnosti države članice, ki je dodelila pomoč, in prejemnika te pomoči v zvezi s sporočitvijo vseh upoštevnih elementov

(člen 88(2) ES)

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Preizkus, ki ga opravi Komisija – Neobstoj predložitve pripomb zainteresiranih strank – Neobstoj vpliva na veljavnost odločbe Komisije

(člen 88(2) ES)

1.      V skladu s členom 87(3) ES se nekatere kategorije pomoči „lahko šteje[jo]“ za „združljiv[e] s skupnim trgom“. Čeprav uredba temelji na členu 87(3) ES in opredeljuje pomoči, ki se lahko štejejo za združljive s skupnim trgom, to ne pomeni, da so z njim nujno združljive. Na podlagi člena 88(3) je namreč naloga Komisije, da preveri, ali te pomoči izpolnjujejo vse pogoje za združljivost s skupnim trgom.

(Glej točke od 35 do 37.)

2.      V zvezi s časovno veljavnostjo pravnega pravila je treba v primeru, ko ni prehodnih odločb, razlikovati pravila o pristojnosti in pravila materialnega prava. Kar zadeva pravila, ki urejajo prisojnost institucij Evropske unije, mora določba, ki predstavlja pravno podlago akta in ki pooblašča institucijo Unije za sprejetje zadevnega akta, veljati v trenutku njegovega sprejetja. Pravila materialnega prava od začetka veljavnosti urejajo vse prihodnje učinke položajev, ki so nastali v času veljavnosti prejšnje zakonodaje. Zato pravila materialnega prava ne veljajo za učinke, nastale pred začetkom njihove veljavnosti, razen če so izjemoma izpolnjeni pogoji za retroaktivno uporabo.

V zvezi s priglašenimi, a še neizplačanimi pomočmi – v okviru sistema Unije za nadzor državnih pomoči – čas, ko nastanejo učinki načrtovane pomoči, sovpada s časom, ko Komisija sprejeme odločbo o združljivosti navedene pomoči s skupnim trgom. Pravila, načela in merila za presojo združljivosti državnih pomoči, ki veljajo v času, ko Komisija sprejme odločbo, je namreč načeloma mogoče šteti za bolj prilagojena pogojem konkurence. Razlog za to pa je, da obravnavana pomoč povzroči dejanske prednosti in slabosti na skupnem trgu najprej takrat, ko se Komisija odloči, ali jo bo odobrila. Nasprotno pa se za pomoči, ki so bile nezakonito izplačane, ne da bi bile predhodno priglašene, uporabljajo pravila materialnega prava, ki so veljala, ko je bila pomoč izplačana, ker so prednosti in slabosti, ki jih je povzročila taka pomoč, nastale v obdobju, v katerem je bila izplačana.

Res je, da bi to, da datum, glede na katerega se ugotovijo veljavna pravila materialnega prava, sovpada z datumom, ko Komisija sprejme odločbo o združljivosti navedene pomoči, lahko povzročilo, da bi ta institucija lahko s spreminjanjem dolžine preizkusa ukrepa priglašene pomoči povzročila, da bi se uporabilo pravilo materialnega prava, ki je začelo veljati po priglasitvi navedenega ukrepa Komisiji. Glede tega je treba navesti, da je možnost Komisije uporabiti novo ali prejšnje pravilo omejena in uravnotežena s tem, prvič, da države članice po prosti presoji izberejo, kdaj bodo priglasile ukrepe pomoči, in drugič, da člen 4 Uredbe št. 659/1999, ki zadeva uporabo člena 88 ES, v skladu z načelom dobrega upravljanja Komisijo poziva k skrbnemu ravnanju.

(Glej točke 56, 57, od 59 do 61, 64 in 65.)

3.      Kadar se Komisija odloči začeti postopek iz člena 88(2) ES, morata namreč država članica in morebitni prejemnik pomoči navesti trditve, s katerimi dokažeta, da načrt pomoči ustreza izjemam, določenim v Pogodbi, ker je namen formalnega postopka preiskave prav seznanitev Komisije z vsemi dejstvi zadeve. Čeprav je Komisija ob začetku formalnega postopka preiskave dolžna jasno izraziti dvome o združljivosti pomoči, da bi državi članici in drugim zainteresiranim strankam omogočila, da se o njih v največji meri izjasnijo, ostaja dejstvo, da mora predlagatelj pomoči ovreči te dvome in dokazati, da načrt pomoči izpolnjuje pogoje za dodelitev.

(Glej točko 83.)

4.      Čeprav člen 88(2) ES nalaga Komisiji, da zbere pripombe zainteresiranih strank, preden sprejme odločbo, ji ne prepoveduje, da v primeru, ko takih pripomb ni, ugotovi, da je pomoč nezdružljiva s skupnim trgom. Zlasti Komisiji ni mogoče očitati, da ni upoštevala morebitnih pravnih in dejanskih elementov, ki bi ji bili lahko predloženi v upravnem postopku, a niso bili, ker Komisija ni zavezana po uradni dolžnosti in na podlagi domneve ugotavljati, kateri podatki bi ji lahko bili predloženi.

(Glej točko 84.)