Zadeva C‑303/22
CROSS Zlín a.s.
proti
Úřad pro ochranu hospodářské soutěže
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Krajský soud v Ostravě)
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 18. januarja 2024
„Predhodno odločanje – Revizijski postopki oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje – Direktiva 89/665/EGS – Dostop do revizijskih postopkov – Člen 2(3) in člen 2a(2) – Obveznost držav članic, da predvidijo revizijski postopek s suspenzivnim učinkom – Prvostopenjski revizijski organ – Revizija odločitve o oddaji javnega naročila – Člen 2(9) – Organ, pristojen za revizijske postopke, ki niso sodni postopki – Sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila pred vložitvijo pravnega sredstva zoper odločbo tega organa – Člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Učinkovito sodno varstvo“
Približevanje zakonodaj – Revizijski postopki oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje – Direktiva 89/665 – Obveznost držav članic, da predvidijo revizijski postopek s suspenzivnim učinkom – Obseg – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča – Nacionalna ureditev, ki prepoveduje sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila le do sprejetja odločbe prvostopenjskega revizijskega organa – Dopustnost – Sodna ali nesodna narava tega organa – Nevplivanje
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Direktiva Sveta 89/665, člena 2(3) in 2a(2))
(Glej točke od 46 do 50, 54, od 57 do 59, 63, 65, od 68 do 70 in 74.)
Povzetek
Sodišče, pri katerem je Krajský soud v Brně (okrožno sodišče v Brnu, Češka republika) vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe, je pojasnilo razlago Direktive 89/665(1) o revizijskih postopkih oddaje javnih naročil glede na člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), ki se nanaša na pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
Statutární město Brno (mesto Brno, Češka republika) je v okviru javnega naročila kot naročnik prejelo dve ponudbi. Po izključitvi družbe CROSS Zlín a.s. zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev je bilo naročilo 7. aprila 2020 oddano družbi Siemens Mobility s. r. o.
Družba CROSS Zlín je zoper to obvestilo o izključitvi vložila pritožbo, ki je bila zavrnjena z odločbo z dne 4. maja 2020. Po tej zavrnitvi je pri Úřad pro ochranu hospodářské soutěže (urad za varstvo konkurence, Češka republika) (v nadaljevanju: urad) predlagala razglasitev ničnosti navedenega obvestila o izključitvi in odločbe o oddaji zadevnega naročila družbi Siemens Mobility. Urad je s sklepom z dne 5. avgusta 2020 ta zahtevek zavrnil. Družba CROSS Zlín je nato zoper to odločbo vložila pritožbo, ki jo je predsednik urada kot drugostopenjski upravni organ zavrnil z odločbo z dne 9. novembra 2020. Naročnik je 18. novembra 2020 z družbo Siemens Mobility sklenil pogodbo o oddaji javnega naročila.
Družba CROSS Zlín je zoper to odločbo predsednika urada vložila tožbo pri okrožnem sodišču v Brnu, ki je predložitveno sodišče. Vzporedno s to tožbo je družba CROSS Zlín vložila predlog, naj se navedeni tožbi prizna suspenzivni učinek v zvezi s sklenitvijo pogodbe in naj se sprejme začasni ukrep, s katerim se naročniku prepove sklenitev ali izvršitev navedene pogodbe o oddaji javnega naročila. Predložitveno sodišče je ta predlog zavrnilo na podlagi češkega prava(2).
Ker je okrožno sodišče v Brnu dvomilo o tem, ali Direktiva 89/665(3) in zahteva po zagotovitvi učinkovitega sodnega nadzora, ki izhaja iz člena 47 Listine, nasprotujeta češki ureditvi, ki naročniku omogoča sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila pred iztekom roka, določenega za vložitev pravnega sredstva pri sodišču zoper odločbo drugostopenjskega upravnega organa, oziroma preden lahko sodišče, ki odloča o zadevi, odloči o začasnem ukrepu, s katerim se temu naročniku prepoveduje sklenitev te pogodbe, dokler odločitev o tem pravnem sredstvu ne postane pravnomočna, je pri Sodišču vložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe glede razlage te direktive.
Presoja Sodišča
Prvič, Sodišče ugotavlja, da Direktiva 89/665 vsebuje podrobne določbe, ki določajo skladen sistem revizijskih postopkov na področju javnih naročil. V zvezi s tem ta direktiva(4) določa, na eni strani, da države članice zagotovijo, da imajo osebe, ki imajo ali so imele interes za pridobitev določenega naročila in ki jim je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi jim lahko nastala škoda, na voljo roke, ki jim zagotavljajo učinkovita pravna sredstva zoper odločitve o oddaji javnega naročila, ki jih sprejmejo naročniki, tako da sprejmejo potrebne določbe, ki upoštevajo minimalna obdobja mirovanja, v katerih ni mogoče skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila(5), in a drugi strani, da kadar te osebe vložijo tak zahtevek, naročnik ne more skleniti pogodbe, dokler revizijski organ ne odloči o predlogu za sprejetje začasnih ukrepov ali o reviziji.
Sodišče je na drugem mestu ugotovilo, da je iz iste direktive razvidno, da imajo države članice možnost, da podelijo pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih zoper odločitve o oddaji javnega naročila organom, ki niso sodni organi. V takem primeru mora biti vsak domnevno nezakonit ukrep in vsaka domnevna napaka organa, pristojnega za revizijske postopke, ki ni sodišče, predmet sodnega postopka ali revizije s strani organa, ki je v bistvu sodišče v smislu prava Unije. Vendar se Direktiva 89/665 pri določitvi obveznosti odloga sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila nikjer ne sklicuje na to pravno sredstvo.
V teh okoliščinah se izraz „revizijski organ“ iz člena 2(3) navedene direktive – kadar se država članica odloči podeliti pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih zoper odločitve o oddaji javnega naročila prvostopenjskemu organu, ki ni sodišče – nanaša na ta organ. Zato morajo države članice določiti obdobje mirovanja, v katerem se sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila odloži bodisi po samem zakonu, dokler navedeni organ ne sprejme odločitve glede zahtevka o reviziji, bodisi vsaj dokler ne odloči o predlogu za sprejetje začasnega ukrepa za tako prekinitev.
Tretjič, Sodišče je poudarilo, da Direktiva 89/665(6) ne zahteva, da ta odlog traja tudi po koncu postopka pred takim revizijskim organom, ki ni sodišče, na primer dokler sodni organ ne odloči o pravnem sredstvu, ki ga je mogoče vložiti zoper odločbo tega revizijskega organa, ki ni sodišče.
Ta ugotovitev je v skladu s cilji Direktive 89/665, ki želi zlasti zagotoviti polno upoštevanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva in poštene obravnave pred sodiščem v skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 47 Listine.
Sodišče je na četrtem mestu ugotovilo, da lahko država članica v skladu z Direktivo 89/665(7) določi, da če je bila pogodba sklenjena po prenehanju obdobja mirovanja, v katerem se sklenitev pogodbe odloži, se pooblastila organa, pristojnega za revizijske postopke, omejijo na dodelitev odškodnine vsem osebam, ki so bile oškodovane zaradi kršitve prava Unije na področju javnih naročil ali nacionalnih predpisov, s katerimi se to pravo izvaja.
V zvezi s tem Sodišče poudarja, da te razlage ne more omajati sodba v zadevi Randstad Italia(8). V tej sodbi je Sodišče razlagalo pojem „neodvisni revizijski organ“, v smislu člena 2a(2), drugi pododstavek, Direktive 89/665, tako, da se nanaša na neodvisno in nepristransko sodišče, vendar je izrecno omejilo zadnjenavedeno razlago, pri čemer je pojasnilo, da se uporablja „za namene ugotavljanja, ali je izključitev ponudnika postala dokončna“.
Na petem in zadnjem mestu, Sodišče je poudarilo, da če v zakonodaji države članice ni določen odlog za sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila po samem zakonu do datuma, ko prvostopenjski revizijski organ odloči o reviziji, in če ta revizijski organ ni sodni organ, mora biti mogoče, da se zoper zavrnitev predloga za sprejetje začasnega ukrepa s strani tega organa, s katerim se prepove sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila do datuma, ko navedeni organ odloči o tej reviziji, vloži pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, dokler sodišče, ki odloča o tem pravnem sredstvu, ne odloči o tem začasnem ukrepu.
Ta zahteva izhaja iz razlage Direktive 89/665. Tako mora za zagotovitev učinkovitosti pravnega sredstva zoper odločbo prvostopenjskega organa, ki ni sodišče, s katero je bil zavrnjen predlog za sprejetje začasnega ukrepa za prepoved sklenitve pogodbe o oddaji javnega naročila, do sprejetja odločitve tega organa zadevni ponudnik imeti na eni strani možnost razumnega obdobja mirovanja, da se mu omogoči vložitev te tožbe, in na drugi strani, če je tožba vložena, mora odlog sklenitve te pogodbe trajati, dokler sodišče, ki odloča o navedeni tožbi, ne odloči o navedeni tožbi.
Zato je Sodišče ugotovilo, da češka ureditev, ki naročniku prepoveduje sklenitev pogodbe o oddaji javnega naročila le do datuma, ko prvostopenjski organ odloči o reviziji zoper odločitev o oddaji tega naročila, ni v nasprotju z Direktivo 89/665, ne da bi bilo v zvezi s tem upoštevno vprašanje, ali je ta revizijski organ sodni organ.