Tožba, vložena 8. aprila 2007 - Spira proti Komisiji

(Zadeva T-108/07)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Diamanthandel A. Spira BVBA (Antwerpen, Belgija) (zastopniki: J. Bourgeois, Y. van Gerven, F. Louis in A. Vallery, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Naj se za nično razglasi odločba Komisije z dne 26. januarja 2007 na podlagi člena 7(2) Uredbe Sveta št. 773/2004 v zadevi COMP/38.826/B-2 - Spira/De Beers/DTC Supplier of Choice;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka izpodbija Odločbo Komisije z dne 26. januarja 2007 v zadevi s področja konkurence COMP/38.826/B-2 - Spira/De Beers/DTC Supplier of Choice, s katero je Komisija zavrnila pritožbo tožeče stranke v zvezi s kršitvijo členov 81 in 82 ES v povezavi s sistemom "Supplier of Choice", ki ga skupina De Beers uporablja za distribucijo surovih diamantov, z obrazložitvijo, da ni zadostnega interesa Skupnosti za nadaljnje ukrepanje v zvezi s pritožbo tožeče stranke.

Tožeča stranka trdi, da skupina De Beers - proizvajalec surovih diamantov, ki je bil, kot trdi tožeča stranka, zlasti dejaven v začetku distribucijske verige surovih diamantov - skuša prek sistema "Supplier of Choice" razširiti svoje obvladovanje trga, da bi pokrila celotno proizvodnjo verigo diamantov od rudnika do potrošnika, kar pomeni tudi trga, ki je nižje v distribucijski verigi.

V utemeljitev svoje tožbe se tožeča stranka sklicuje na tri tožbene razloge.

Prvič, tožeča stranka zatrjuje, da Komisija ni spoštovala svoje dolžnosti, da skrbno in nepristransko obravnava pritožbo in da s primerno skrbnostjo in nepristranskostjo opravi preiskavo protikonkurenčnih ravnanj, ki jih je navedla v pritožbi.

Drugič, tožeča stranka trdi, da se Komisija ne more sklicevati, da ni bilo zadostnega interesa za ukrepanje v zvezi s pritožbo glede na velikost zadevnega podjetja, geografskega obsega protikonkurenčnih ravnanj in škode konkurenci ter notranjemu trgu zaradi kršitev.

Tretjič in zadnjič, tožeča stranka trdi, da je Komisija na podlagi napačne dejanske in pravne presoje okoliščin zadeve ugotovila, da ni zadostnega interesa Skupnosti, ker:

1)    ni upoštevala očitno javno izraženega protikonkurenčnega predmeta omejeno selektivnega distribucijskega sistema skupine De Beers;

2)    ni mogla presoditi protikonkurenčnih učinkov distribucijskega sistema skupine De Beers ne da bi najprej ugotovilo, kakšna je prevlada in tržna moč skupine De Beers;

3)    ni upoštevala številnih elementov iz pritožbe, ki dokazujejo, da sistem sam po sebi predstavlja zlorabo in protikonkurenčno ravnanje;

4)    je napačno presodila učinkovitost spremenjenih "Terms of Reference" za mediatorja, ki jih je vložila skupina De Beers, za rešitev sporov o izvedbi distribucijskega sistema; in

5)    je napačno uporabila pravo in očitno napačno presodila dejstva, ko je ugotovila, da distribucijski sistem skupine De Beers ne preprečuje dostopa do trga.

____________