SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (pritožbeni senat)

z dne 18. decembra 2008

Zadeva T-293/07 P

Alessandro Lofaro

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Pritožba – Javni uslužbenci – Začasni uslužbenci – Pritožbeni rok – Datum vložitve pritožbe – Prejem s strani uprave – Načelo pravne varnosti“

Predmet: Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 24. maja 2007 v zadevi Lofaro proti Komisiji (združeni zadevi F-27/06 in F-75/06, še neobjavljen v ZOdl. JU), s katero pritožnik predlaga razveljavitev tega sklepa.

Odločitev: Pritožba se zavrne. Alessandro Lofaro nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v tem postopku priglasila Komisija.

Povzetek

1.      Pritožba – Pritožba zoper zavrnitev predloga za razglasitev ničnosti in posledično zavrnitev z njim povezanega odškodninskega zahtevka – Pritožbeni razlogi, navedeni samo zoper zavrnitev predloga za razglasitev ničnosti – Dopustnost pritožbe v celoti

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 138(1))

2.      Uradniki – Tožba – Predhodna upravna pritožba – Datum vložitve

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))

3.      Uradniki – Tožba – Predhodna upravna pritožba – Obveznost upoštevanja predvidenega časa pošiljanja pritožbe

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))

4.      Uradniki – Tožba – Predhodna upravna pritožba – Datum vložitve – Prejem s strani uprave

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))

1.      Dejstvo, da pritožnik v podporo pritožbi, s katero predlaga popolno razveljavitev sklepa o nedopustnosti, s katerim so bili zavrnjeni njegovi predlogi za razglasitev ničnosti in odškodninski zahtevek, navede samo pritožbene razloge in trditve zoper razloge, zaradi katerih je bil zavrnjen njegov predlog za razglasitev ničnosti, ne povzroči nedopustnosti njegove pritožbe, kar zadeva njegov odškodninski zahtevek, ker nedopustnost tega zahtevka v izpodbijanem sklepu temelji samo na njegovi tesni povezavi – ki se v pritožbenem postopku ni izpodbijala – s predlogom za razglasitev ničnosti, ki je bil zavržen kot nedopusten.

(Glej točke 17, 18 in 20.)

2.      Datum, ki ga je treba upoštevati za presojo, ali je bila pritožba vložena v roku, določenem v členu 90(2) Kadrovskih predpisov, je datum, ko zadevna institucija prejme to pritožbo. Ta razlaga izhaja iz besedila navedenega člena in je v skladu z načelom pravne varnosti. Člen 90(2) Kadrovskih predpisov, s tem ko je v njegovem prvem pododstavku določeno, da je „pritožbo […] treba vložiti v treh mesecih“, v drugem pododstavku pa, da organ, pristojen za imenovanja, „obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v štirih mesecih po datumu vložitve pritožbe“, izrecno določa, da je datum vložitve pritožbe tudi začetek štirimesečnega roka za odgovor zadevne institucije na to pritožbo.

V tem pravnem okviru načelo pravne varnosti, v skladu s katerim se zahteva, da sta začetek in konec rokov, ki se uporabljajo, jasno določena in strogo upoštevana, nasprotuje upoštevanju dveh različnih datumov glede vložitve pritožbe, in sicer, po eni strani, datuma odpošiljanja pritožbe za ugotovitev, ali je bila ta vložena v predpisanem roku, in, po drugi strani, datum prejema te pritožbe s strani zadevne institucije za določitev začetka roka za odgovor na pritožbo.

Poleg tega je samo z upoštevanjem datuma prejema pritožbe mogoče izpolniti zahteve načela pravne varnosti, ki zahteva, da je vsak akt uprave, ki ima pravne učinke, jasen in natančen ter da je zainteresirana oseba z njim seznanjena, tako da lahko z gotovostjo pozna trenutek, od katerega navedeni akt obstaja in začne pravno učinkovati, zlasti z vidika začetka rokov za vložitev pravnih sredstev, določenih v aktih, v tem primeru v Kadrovskih predpisih.

(Glej točke od 29 do 33.)

Napotitev na: Sodišče, 26. november 1981, Michel proti Parlamentu, 195/80, Recueil, str. 2861, točka 13; Sodišče prve stopnje, 25. september 1991, Lacroix proti Komisiji, T‑54/90, Recueil, str. II‑749, točka 26 in navedena sodna praksa ter točka 29; Sodišče za uslužbence, 15. maj 2006, Schmit proti Komisiji, F‑3/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑9 in II‑A‑1‑33, točka 28.

3.      Kar zadeva upoštevanje rokov za vložitev pritožbe in tožbe, mora zainteresirana oseba dokazati vso zahtevano skrbnost običajno obveščene osebe. Zainteresirana oseba mora predvsem vložiti pritožbo v predpisanem roku ob upoštevanju predvidenega časa pošiljanja te pritožbe po pošti, če se odloči za ta način pošiljanja. Obveznost upoštevanja predvidenega časa pošiljanja pritožbe ne izključuje možnosti, da zainteresirana oseba v izjemnih okoliščinah upraviči prepozno vložitev pritožbe tako, da dokaže, odvisno od primera, obstoj naključja, višje sile ali opravičljive zmote.

(Glej točki 37 in 38.)

Napotitev na: Sodišče, 15. december 1994, Bayer proti Komisiji, C‑195/91 P, Recueil, str. I‑5619, točka 32; Sodišče, 15. maj 2003, Pitsiorlas proti Svetu in ECB, C‑193/01 P, Recueil, str. I‑4837, točka 24; Sodišče, 8. november 2007, Belgija proti Komisiji, C‑242/07 P, ZOdl., str. I‑9757, točka 29; Sodišče prve stopnje, 16. marec 1993, Blackman proti Parlamentu, združeni zadevi T‑33/89 in T‑74/89, Recueil, str. II‑249, točka 34; Sodišče prve stopnje, 15. marec 2007, Belgija proti Komisiji, T‑5/07, neobjavljen v ZOdl., točka 15.

4.      Le iz okoliščine, da se čas pošiljanja dopisa po pošti razlikuje glede na državo odpreme, ni mogoče sklepati, da upoštevanje datuma prejema pritožbe povzroči diskriminacijo med zadevnimi uradniki ali uslužbenci glede na državo, v kateri so ob odpošiljanju svojih pritožb. Za vložitev upravnih pritožb s strani uradnikov namreč ni določena nobena zahteva obličnosti. Ker so nekateri načini pošiljanja (elektronska pošta ali telefaks) takojšnji, upoštevanje datuma prejema pritožbe ne more postaviti v slabši položaj uradnikov ali uslužbencev glede na državo, v kateri so ob odpošiljanju svoje pritožbe.

(Glej točki 49 in 50.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 18. junij 1996, Vela Palacios proti ESO, T‑150/94, RecFP, str. I‑A‑297 in II‑877, točka 23.