Language of document : ECLI:EU:T:2014:1064

Zadeva T‑102/13

Heli-Flight GmbH & Co. KG

proti

Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA)

„Civilno letalstvo – Vloga za odobritev pogojev letenja za helikopter tipa Robinson R66 – Odločba EASA o zavrnitvi – Ničnostna tožba – Obseg nadzora komisije za pritožbe – Obseg nadzora Splošnega sodišča – Tožba zaradi neukrepanja – Nepogodbena odgovornost“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 11. decembra 2014

1.      Agencije Evropske unije – Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) – Tožbeni postopek – Tožba pred sodiščem Unije – Pristojnost sodišča Unije – Nadzor zakonitosti odločb odbora za pritožbe – Postopek, ki zagotavlja spoštovanje pravice do izjave

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41; uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1592/2002, člen 41(1) in št. 216/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta št. 1108/2009, uvodna izjava 26, člena 49 in 50(2))

2.      Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Presoja obveznosti obrazložitve glede na okoliščine zadeve

(člen 296 PDEU)

3.      Promet – Zračni promet – Skupni predpisi za opravljanje zračnih prevozov v Uniji – Postopek odobritve pogojev letenja – Preverjanje zmogljivosti varnega letenja s strani Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) – Upoštevanje zadržkov, podanih v postopku certificiranja – Dopustnost – Vpliv na odobritev, izdano za drug zrakoplov z enakimi lastnostmi – Neobstoj – Zavezujoča narava certifikata tipa, ki ga izda tretja država – Neobstoj

(Uredba Komisije št. 1702/2003, Priloga, točka 21A.710(c); Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 216/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1108/2009, člen 2(1))

4.      Promet – Zračni promet – Skupni predpisi za opravljanje zračnih prevozov v Uniji – Postopek odobritve pogojev letenja – Odločba, ki ne spada v vezano pristojnost Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) – Odločba, v zvezi s katero je potrebna zapletena tehnična presoja – Sodni nadzor – Meje

(Uredba Komisije št. 1702/2003, Priloga, točka 21A.710(a) in (c))

5.      Promet – Zračni promet – Skupni predpisi za opravljanje zračnih prevozov v Uniji – Postopek odobritve pogojev letenja – Preverjanje zmogljivosti varnega letenja s strani Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) – Diskrecijska pravica v zvezi z metodami nadzora – Obveznost izvedbe pregledov ali preskusov – Neobstoj

(Uredba Komisije št. 1702/2003, Priloga, točki 21A.710(b)(2) in 21A.710(a) in (c))

6.      Promet – Zračni promet – Skupni predpisi za opravljanje zračnih prevozov v Uniji – Postopek odobritve pogojev letenja – Dokazno breme – Obseg

(Uredba Komisije št. 1702/2003, Priloga, točka 21A.708(b)(2) in (c))

7.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Označitev predmeta spora – Kratek povzetek navajanih razlogov – Abstraktna navedba – Nedopustnost

(Statut Sodišča, člena 21, prvi odstavek, in 53, prvi odstavek; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 44(1)(c))

8.      Tožba zaradi nedelovanja – Opomin organa, urada ali agencije Unije – Neobstoj – Nedopustnost

(člen 265 PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 216/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1108/2009, člen 50(1))

9.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Neizpolnitev enega od pogojev – Zavrnitev odškodninske tožbe v celoti

(člen 340, drugi odstavek, PDEU)

1.      Iz analize vseh določb uvodne izjave 26 ter členov 49 in 50(2) Uredbe št. 216/2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) in razveljavitvi Direktive 91/670, Uredbe št. 1592/2002 in Direktive 2004/36, ter člena 41(1) navedene uredbe št. 1592/2002, tako njihovega besedila, kot njihovega cilja - ki je, na eni strani, da se komisiji za pritožbe dovoli, da, če je treba, ugodi predlogu, ki so ga drugi organi EASA zavrnili, in na drugi strani, da se v primeru potrditve zavrnitve navedene komisije jasno navede dejanske in pravne razloge za navedeno zavrnitev tako, da se sodišču Unije omogoči, da samo izvede nadzor zakonitosti odločbe o tej zavrnitvi - izhaja, da, podobno kot pri funkcionalni kontinuiteti med različnimi organi Urada za usklajevanje na notranjem trgu in odbori za pritožbe zadnjenavedenega, med različnimi revizijskimi organi EASA in komisijo za pritožbe zadnjenavedene obstaja funkcionalna kontinuiteta.

Poleg tega je postopek odločanja EASA natančno zasnovan tako, da se spoštuje pravica do izjave, kot je zagotovljena s členom 41(2)(a) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Splošnemu sodišču je mogoče namreč predložiti samo končno odločitev, torej odločbo komisije za pritožbe, komisija za pritožbe pa prej sprejema tako pisna stališča zadevne fizične ali pravne osebe, kot ustna stališča med obravnavo.

(Glej točke 27, 45 in 46.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 41.)

3.      V zvezi z odobritvijo pogojev letenja s strani Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) se mora v skladu s točko 21A.710(c) Priloge k Uredbi št. 1702/2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij pred odobritvijo navedenih pogojev prepričati, da lahko zrakoplov leti varno v skladu s podanimi pogoji in omejitvami. Torej se upravičeno sklicuje na zadržke, podane v postopku certificiranja tipa, če so bili taki, da bi onemogočali to zmogljivost varnega letenja. Zadržki, ki ovirajo pridobitev certifikata tipa, namreč niso nujno razveljavitveni z vidika zmogljivosti naprave za varno letenje in zato z vidika, da bi lahko bili zanjo odobreni pogoji letenja.

Poleg tega se za postopek odobritve pogojev letenja po definiciji predpostavlja, da ne obstaja veljavno spričevalo o plovnosti. Ker se pogoji letenja po naravi odobrijo za vsako napravo posebej, dejstvo, da ima druga naprava, ki ima domnevno enake lastnosti kot zrakoplov, v zvezi s katerim je bila podana vloga za odobritev pogojev letenja, certifikat tipa, ne more ne vplivati na zakonitost odločbe EASA.

Prav tako EASA, ki mora, kot je določeno v členu 2(1) Uredbe št. 216/2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi EASA in razveljavitvi Direktive 91/670, Uredbe št. 1592/2002 in Direktive 2004/36, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1108/2009, ohranjati in razvijati visoko enotno raven varnosti v civilnem letalstvu v Evropi, glede varnostnih pravil, na katera se namerava sklicevati v zvezi z napravami fizičnih ali pravnih oseb, ki prebivajo ali imajo sedež na ozemlju Evropske unije, ni vezana na morebitne zahteve subjektov tretjih držav, ki so pristojni za urejanje varnosti v letalstvu, kot je ameriška zvezna uprava za civilno letalstvo (FAA). Mednarodne konvencije, predvsem Konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisana 7. decembra 1944 v Čikagu, ki so jo ratificirale vse države članice Unije, ne nasprotujejo temu, da zadnjenavedene sprejmejo varnostna pravila v zvezi s svojimi napravami, ki so strožja od pravil, ki jih uporabljajo druge države pogodbenice navedene konvencije, kot so Združene države Amerike. Certifikat tipa, ki ga je izdala FAA, za EASA torej ni mogel biti zavezujoč.

(Glej točke 69, 93, 95 in 96.)

4.      V zvezi z odobritvijo pogojev letenja s strani Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) besedilo točke 21A.710(a) Priloge k Uredbi št. 1702/2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij vodi do tega, da EASA nima vezane pristojnosti, ampak ima pravico, na podlagi katere ima polje proste presoje v zvezi z zapletenim tehničnim vprašanjem, in sicer odločiti o zmogljivosti zrakoplova za varno letenje. Izraz „se izdajo“ iz besedila te določbe se ne nanaša na odobritve pogojev letenja, ampak na dovoljenja za letenje, za katera se zahteva, da se v zvezi z njimi predhodno odobrijo pogoji za letenje. Poleg tega se domnevno obveznost, ki jo ima pristojni organ, ki naj bi bila razvidna iz zadevnih izrazov, izpolni šele po tem, ko je navedeni organ ocenil, da zadevni zrakoplov lahko leti varno, za namene, opredeljene v navedeni točki, kar pomeni, da je zgolj posledica pozitivne presoje pristojnega organa.

Poleg tega sodišče Unije opravi restriktiven nadzor nad zapletenimi tehničnimi vprašanji, kar vključuje, da zadnjenavedeno preveri upoštevanje postopkovnih pravil, pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijana odločitev, neobstoja očitne napake pri presoji teh dejstev in zlorabe pooblastil. Ker je v zvezi s tem presoja zmogljivosti zrakoplova za varno letenje zapletena tehnična presoja, je treba odločiti, da nadzor zakonitosti, ki se nanaša nanj, spada pod omejeni nadzor sodišča Unije. V besedilu točke 21A.710(c) Priloge k Uredbi št. 1702/2003, v katerem niso podrobno navedene metode, ki jih je treba upoštevati, in merila, ki jih mora EASA sprejeti, da bi se prepričala, da lahko zrakoplov leti varno v skladu s podanimi pogoji in omejitvami, potrjuje obstoj široke diskrecijske pravice EASA. Torej prav obstoj morebitnih očitnih napak pri presoji pa mora preprečiti sodišče Unije.

(Glej točke 74, 75, 89 in 90.)

5.      V zvezi z odobritvijo pogojev letenja s strani Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) je diskrecijska pravica, ki jo določa točka 21A.710(a) Priloge k Uredbi št. 1702/2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij, bodisi v korist EASA, bodisi v korist ustrezno odobrene projektivne organizacije, v točno določenih okoliščinah, in sicer vprašanje varnosti projekta, ki je torej že bilo opredeljeno kot tako ob vložitvi vloge za odobritev pogojev letenja.

Obseg dejanja, ki v takih okoliščinah vključuje preverjanje zmogljivosti zrakoplova za varno letenje, zajema dejstvo, da lahko EASA v ta namen od prosilca zahteva, da izvede vse potrebne preglede ali preskuse. Torej ni mogoče utemeljeno zatrjevati, da bi EASA morala opraviti ali zahtevala, da se opravijo vsi potrebni pregledi ali preskusi, ker je v samem besedilu točke 21A.710(c) Priloge k Uredbi št. 1702/2003 navedeno, da gre le za možnost, ne pa za obveznost. EASA se lahko torej, če v obrazložitvi svoje odločbe ustrezno navede, opre na vsak element, ki ga ima na voljo, da bi preverila svojo presojo v zvezi z varnostjo zadevnega zrakoplova, na primer, s sklicevanjem na dokumentacijo, predloženo v utemeljitev pogojev letenja, in ni dolžna opraviti ali zahtevati, da se opravijo pregledi in preskusi, če meni, da je dovolj jasna.

Navesti je torej treba, da očitna napaka pri presoji ne nastane nujno zaradi dejstva, da EASA ni opravila pregleda ali preskusa. EASA je namreč dovoljeno, da ne opravi teh preverjanj, če neposredno, ne da bi jih opravila, oceni, da ni dokazana zmogljivost naprave za varno letenje.

(Glej točke od 77 do 79 in 91.)

6.      V okviru odobritve pogojev letenja s strani Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA) vlagatelj, ki svoji vlogi za odobritev pogojev letenja ni predložil zadostnih dokazov, EASA ne more utemeljeno očitati, da je ugotovila to nezadostnost in da se je sklicevala na tehnična in znanstvena znanja, ki jih ima na voljo, za zavrnitev navedene vloge.

Glede dokaznega bremena ima v skladu z mehanizmom, ki je bil vzpostavljen za odobritev pogojev letenja na podlagi točke 21A.708 (b) in (c) Priloge k Uredbi št. 1702/2003 o določitvi izvedbenih določb za certificiranje zrakoplovov in sorodnih proizvodov, delov in naprav glede plovnosti in okoljske ustreznosti ter potrjevanje projektivnih in proizvodnih organizacij, navedeno breme vlagatelj, ki mora predložiti vse utemeljitve, iz katerih je razvidno, da lahko zrakoplov leti varno v skladu s pogoji ali omejitvami, ki jih določi, med katerimi so vsi pogoji in omejitve, ki se nanašajo na posadko, ki upravlja zrakoplov in omejitve glede delovanja, posebnih postopkov ali tehničnih pogojev, ki jih je treba izpolniti. V zvezi s tem mora biti predlaganim pogojem letenja predložena dokumentacija in izjava, iz katere je razvidno, da lahko zrakoplov leti varno v skladu z zgoraj navedenimi pogoji. EASA mora torej predvsem glede na elemente, ki jih predloži vlagatelj, odločiti, ali lahko zrakoplov leti varno. V zvezi s tem je treba določbe, ki omogočajo odobritev pogojev letenja, ki odstopajo v primerjavi z zahtevo po veljavnem spričevalu o plovnosti, razlagati restriktivno.

(Glej točke od 80 do 84.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 104 do 106.)

8.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 108, 109 in 111.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 116 in 117.)