Združeni zadevi T-273/06 in T-297/06

ISD Polska sp. z o.o. in drugi

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Državne pomoči – Sistem pomoči za prestrukturiranje, ki jih je Republika Poljska dodelila proizvajalcu jekla – Odločba, s katero so bile pomoči razglašene za delno nezdružljive s skupnim trgom in je bilo naloženo njihovo vračilo – Protokol št. 8 o prestrukturiranju poljske jeklarske industrije – Ničnostna tožba – Procesno upravičenje – Rok za vložitev tožbe – Dopustnost – Legitimno pričakovanje – Člen 14(1) Uredbe (ES) št. 659/1999 – Obrestna mera, ki se uporabi za vrnitev nezdružljivih pomoči – Obveznost tesnega sodelovanja z državo članico – Obrestna mera, izračunana na podlagi obrestnoobrestnega računa – Člena 9(4) in 11(2) Uredbe (ES) št. 794/2004“

Povzetek sodbe

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Odločba Komisije o ugotovitvi nezdružljivosti pomoči s skupnim trgom – Tožba podjetja, ki je lastnik vseh delnic prejemnika pomoči

(člen 230, četrti odstavek, ES)

2.      Ničnostna tožba – Roki – Izhodišče – Objava ali vročitev

(člena 88(2) ES in 230, peti odstavek, ES)

3.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Dopis Komisije o določitvi obrestne mere, ki se uporabi za povrnitev pomoči, ki je nezdružljiva s skupnim trgom

(člen 230, četrti odstavek, ES; Uredba Komisije št. 794/2004, člena 9(1) in 4)

4.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Določbe Pogodbe – Področje uporabe ratione temporis

(člena 87 ES in 88 ES; Akt o pristopu iz leta 2003, Protokol št. 8 in Priloga IV)

5.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Podrobna navodila za povračilo – Del zneska, ki ga mora vrniti vsako od podjetij, ki je solidarni dolžnik

6.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Odločba Komisije o začetku uradnega postopka preizkusa državnega ukrepa – Začasnost presoj Komisije

(člen 88(2) ES; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 6(1))

7.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Morebitno legitimno pričakovanje pri prejemniku – Varstvo – Meje

(člen 88 ES)

8.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Vračilo nezakonite pomoči – Določitev obrestne mere

(člen 88(2) ES; Uredba Komisije št. 794/2004, člena 9(4) in 11(2))

1.      Subjekti, ki niso naslovniki odločbe, se lahko sklicujejo na to, da jih odločba posamično zadeva, samo kadar vpliva nanje zaradi nekaterih njihovih značilnosti ali zaradi dejanskega položaja, ki jih razlikuje od vseh drugih subjektov in jih zato individualizira podobno kot samega naslovnika odločbe.

Glede na odločbo Komisije o ugotovitvi nezdružljivosti državne pomoči s skupnim trgom je podjetje, če je stoodstotni lastnik podjetja, ki je naslovnik sporne odločbe, v položaju, ki se glede na to odločbo razlikuje od položaja vsake druge osebe, med drugim od vsakega drugega gospodarskega subjekta na zadevnem trgu.

(Glej točki 40 in 43.)

2.      Iz člena 230, peti odstavek, ES je razvidno, da je datum, ko tožnik izve za akt, kot merilo za določitev začetka roka za vložitev tožbe drugotnega pomena glede na pomen objave akta ali uradnega obvestila o njem. Objava odločbe Komisije o ugotovitvi nezdružljivosti državne pomoči s skupnim trgom resda ni bila pogoj za njeno učinkovanje. Vendar je v ustaljeni praksi, da so odločbe Komisije o končanju postopka preučitve pomoči na podlagi člena 88(2) ES objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Zato bi tožeče stranke lahko legitimno pričakovale, da bo Odločba objavljena.

(Glej točke od 55 do 57.)

3.      Na področju državnih pomoči je treba dopis Komisije, s katerim je bila določena obrestna mera, ki se uporabi za vrnitev državnih pomoči, neskladnih s skupnim trgom, šteti za akt, ki ima zavezujoče pravne učinke in ga je torej mogoče izpodbijati.

Čeprav člen 14(2) Uredbe št. 659/1999 v zvezi z uporabo člena 88 ES določa, da pomoč, ki jo je treba vrniti, vključuje obresti „po primerni obrestni meri, ki jo določi Komisija“, člen 9(4) Uredbe št. 794/2004 o izvajanju Uredbe št. 659/1999 določa, da če ni podatkov, potrebnih za izračun obrestne mere v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko Komisija v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico ali zadevnimi državami članicami „določi“ obrestno mero za vračilo državnih pomoči za eno ali več držav članic na podlagi druge metode in na podlagi informacij, ki jih ima na voljo. Tako torej Komisija, sicer v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico, zavezujoče določi obrestno mero, ki se uporabi za vrnitev državnih pomoči.

(Glej točki 65 in 66.)

4.      Protokol št. 8 o prestrukturiranju poljske jeklarske industrije, ki je priloga k Aktu o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah [p]ogodb, na katerih temelji Evropska unija, je v primerjavi s Prilogo IV k navedenemu aktu ter členoma 87 ES in 88 ES lex specialis. Razširja namreč nadzor državnih pomoči, ki ga opravi Komisija na podlagi Pogodbe ES, na pomoči, dodeljene za reorganizacijo poljske jeklarske industrije v obdobju pred pristopom Republike Poljske k Evropski uniji.

(Glej točko 97.)

5.      Nacionalni organi morajo v okviru uporabe odločbe Komisije o vrnitvi sporne pomoči določiti podrobna pravila o vrnitvi, vključno z vprašanjem, kateri del skupnega zneska mora vrniti vsako od podjetij, ki so solidarni dolžniki.

(Glej točko 117.)

6.      Namen faze preizkusa državnih pomoči, navedene v členu 88(2) ES, je omogočiti Komisiji, da se v celoti seznani z vsemi podatki zadeve. V skladu s členom 6(1) Uredbe št. 659/1999 v zvezi z uporabo člena 88 ES odločba o začetku postopka vsebuje povzetek bistvenih dejanskih in pravnih vprašanj, vključuje „predhodno presojo“ Komisije o značaju pomoči predlaganega ukrepa in izpostavi dvome o njegovi združljivosti s skupnim trgom. Poleg tega so s to odločbo zadevne države članice in druge zainteresirane stranke pozvane, da pošljejo pripombe. Preučitev Komisije mora nujno biti predhodna. Iz tega izhaja, da Komisija v obvestilu o začetku tega postopka ne more biti zavezana k predložitvi analize glede zadevne pomoči. Nasprotno, nujno je, da Komisija zadostno opredeli okvir preiskave, da ne bi pravica zainteresiranih strank, da predložijo pripombe, izgubila pomena.

(Glej točke od 124 do 126.)

7.      Ker podjetja z aktom Skupnosti niso bila zapeljana, da sprejmejo odločitev, ki je nato povzročila negativne posledice zanje, niti niso bila upravičenci iz upravnega akta institucije Skupnosti, ki bi bil zanje ugoden in ki ga je Skupnost retroaktivno umaknila, se ne morejo sklicevati na svoje pričakovanje, da naj bi pomoč, ki so jo prejela, štela za vrnjeno.

(Glej točko 134.)

8.      Člen 9(4) Uredbe št. 794/2004 o izvajanju Uredbe št. 659/1999 v zvezi z uporabo člena 88 ES glede načina določitve obrestne mere določa, da je treba obrestno mero, ki se uporabi za izterjavo pomoči, določiti v „tesnem sodelovanju“ z zadevno državo članico. Komisija ima pri določitvi te obrestne mere določeno polje diskrecije. Vendar člen 11(2) Uredbe št. 794/2004 izrecno določa, da se obrestna mera uporabi na podlagi obrestnoobrestnega računa do dneva vračila pomoči. Na natečene obresti v prejšnjem letu se obračunajo obresti za vsako poznejše leto.

(Glej točke 162, 164 in 165.)