Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Varna (Bolgarija) 30. decembra 2022 – „Solvay Sodi“ AD/Zamestnik-predsedatel na Darzhavna agentsia „Darzhaven rezerv i voennovremenni zapasi“
(Zadeva C-C-784/22)
Jezik postopka: bolgarščina
Predložitveno sodišče
Administrativen sad Varna
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: „Solvay Sodi“ AD
Tožena stranka: Zamestnik-predsedatel na Darzhavna agentsia „Darzhaven rezerv i voennovremenni zapasi“
Vprašanja za predhodno odločanje
1. Ali je treba v primeru, kot je ta v postopku v glavni stvari, v katerem se država članica za izpolnitev obveznosti iz člena 3 Direktive 2009/1191 odloči, da bo podjetjem naložila obveznost vzdrževanja zalog, pojem „gospodarski subjekti“ iz člena 8 Direktive 2009/119 razlagati tako, da vključuje družbo s sedežem na nacionalnem ozemlju, ki je v preteklem koledarskem letu uvozila enega od energentov (v tem primeru: naftni koks), navedenih v poglavju 3.4 Priloge A k Uredbi (ES) št. 1099/20082 , na ozemlje države članice, če ta energent uporablja izključno kot gorivo in ne kot surovino za proizvodnjo naftnih derivatov ter ga ne prodaja na trgu nafte in naftnih derivatov?
2. Katere okoliščine mora država članica v svoji zakonodaji upoštevati pri določanju statusa osebe kot „gospodarskega subjekta“, za katerega veljajo obveznosti vzdrževanja zalog? Ali mora država članica pri določitvi statusa „gospodarskega subjekta“ v smislu člena 8 Direktive 2009/119 zlasti upoštevati gospodarsko dejavnost družbe v smislu, da mora vključevati uvoz, trgovanje ali uporabo zadevnega naftnega derivata, da bi se družbi lahko naložilo vzdrževanje varnostnih zalog tega naftnega derivata?
3. Ali je v primeru, kot je ta v postopku v glavni stvari, v katerem država članica z zakonom (člen 2(1) ZZNN) izrecno omeji vrste naftnih derivatov, ki jih je treba skladiščiti, vzdrževati, obnavljati, uporabljati, dopolnjevati in preverjati, na naslednje štiri kategorije: 1. motorni bencin, 2. plinsko olje, letalska goriva na osnovi kerozina in dizelsko gorivo, 3. težko kurilno olje, 4. utekočinjeni naftni plin, dovoljeno, da ta država članica pri določanju skupine gospodarskih subjektov, ki morajo vzdrževati zaloge, in količin zalog, ki jih morajo ti gospodarski subjekti vzdrževati, vključi tudi uvoznike drugih (vseh drugih) naftnih derivatov iz poglavja 3.4 Priloge A k Uredbi (ES) št. 1099/2008?
4. Ali je nacionalna ureditev združljiva s ciljem Direktive 2009/119 iz člena 1 in uvodnih izjav 3, 17 in 33 ter s členom 20(1) te direktive (v skladu s katerim države članice poskrbijo, da se njihove varnostne zaloge lahko v celoti ali delno hitro, učinkovito in pregledno dajo v promet) in s členom 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah („Svoboda gospodarske pobude“), če na podlagi te nacionalne ureditve gospodarski subjekt, ki določenega naftnega derivata, katerega varnostne zaloge želi država članica vzdrževati, da bi izpolnila svojo obveznost iz člena 3 Direktive 2009/119 (v tem primeru: težko kurilno olje), ne uvaža niti kupuje ali prodaja in prav tako ne uporablja za predelavo oziroma ga kako drugače vključuje v svojo proizvodnjo, dolžno oblikovati ravno zaloge tega naftnega derivata (težkega kurilnega olja), pri čemer mora gospodarski subjekt, da bi izpolnil svojo obveznost, delovati na trgu naftnih derivatov (v tem primeru: za težka kurilna olja), kar pa nima nič skupnega z njegovo gospodarsko dejavnostjo, in mora oblikovati zaloge proizvodov, ki jih ne potrebuje niti ne vključuje v svojo dejavnost?
5. Ali je nacionalna ureditev, kot je obravnavana v tej zadevi, združljiva s temeljno svoboščino prostega pretoka blaga, ki velja v pravu Unije, zlasti s členoma 30 in 34 PDEU, če osebam, ki na bolgarski trg uvažajo energente, ki niso tekoča goriva (v tem primeru: naftni koks), naloži obveznost oblikovanja in vzdrževanja varnostnih zalog takih naftnih derivatov (tekočih goriv, kot so kurilno olje/težko kurilno olje, bencin, plin/dizelsko olje), ki niso predmet njihove gospodarske dejavnosti (ki jih ne uvažajo, predelujejo ali z njimi trgujejo), za katere nimajo skladiščnih zmogljivosti in si jih morajo izposoditi ali kupiti od drugih zasebnih gospodarskih subjektov naftne industrije, da izpolnijo svoje obveznosti vzdrževanja zalog, in morajo tako vstopiti na trg naftnih derivatov in tam začeti opravljati dejavnost[?]
6. Ali je v skladu z načelom sorazmernosti, zlasti ali sta uravnotežena javni in individualni interes, če se gospodarskemu subjektu, ki njemu naloženega naftnega derivata (v tem primeru: težkega kurilnega olja) ne uvaža, ne kupuje, ne prodaja, ne predeluje ali kako drugače uporablja za svojo proizvodnjo, naloži obveznost oblikovanja in vzdrževanja varnostnih zalog tega naftnega derivata v znatni količini, ki presega povprečno letno porabo tega proizvoda (težkega kurilnega olja) v državi članici, in ima gospodarski subjekt, da bi lahko izpolnil to obveznost, znatne stroške, ki ogrožajo njegovo gospodarsko in finančno stabilnost ter ga izpostavljajo znatnemu tveganju izvršbe na njegovem premoženju?
7. Ali je nacionalna ureditev, kot je ta v postopku v glavni stvari, združljiva s členom 1 v povezavi s členi 2(i) in (j), 3(1) ter 20(1), (3) in (5) Direktive 2009/119, če določa, da je treba varnostne zaloge oblikovati le za nekatere tekoče naftne derivate (bencin, kerozin, plinsko/dizelsko olje, kurilno olje in utekočinjeni naftni plin), a zavezuje k oblikovanju in vzdrževanju zalog tudi take gospodarske subjekte, ki uvažajo druge vrste energentov v smislu poglavja 3.4 Priloge A k Uredbi (ES) št. 1099/2008 (v tem primeru: naftni koks) ali jih pridobivajo znotraj Skupnosti, tako da so ti gospodarski subjekti sicer dolžni skladiščiti v zakonu imenovane vrste proizvodov, a teh varnostnih zalog v bodoče ne morejo uporabiti, saj ne gre za energente, ki jih uporabljajo?
8. Ali je ureditev sankcij za kršitve nacionalnih predpisov o obveznosti vzdrževanja varnostnih zalog, ki določa, da se gospodarskim subjektom, ki kršijo obveznost vzdrževanja varnostnih zalog, naloži globa v znatnem znesku na tono količine zalog, ki so predmet kršitve, in sicer preden sodišče odloči o zakonitosti upravnega akta, ki nalaga obveznost vzdrževanja varnostnih zalog, združljiva z načeli učinkovitosti, sorazmernosti in odvračilnosti iz uvodne izjave 11 in člena 21 Direktive 2009/119?
Ali mora država članica v svoji nacionalni ureditvi sankcij predvideti obveznost pristojnega organa, da preuči vsako kršitev posebej in pri določitvi zneska posebne globe upošteva vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne v zvezi s kršitvijo, ter morebitne posledice kršitve glede na cilj zakona, vključno z okoliščino, da je neizpolnitev obveznosti oblikovanja in vzdrževanja varnostnih zalog posledica dejstva, da v državi članici ni skladiščnih zmogljivosti, potrebnih za skladiščenje določenih količin zadevnega proizvoda (težkega kurilnega olja), in da za gospodarski subjekt izpolnitev naložene obveznosti pomeni znatne stroške, kar ogroža njegovo finančno stabilnost in ga izpostavlja tveganju izvršbe?
____________
1 Direktiva Sveta 2009/119/ES z dne 14. septembra 2009 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL 2009, L 265, str. 9).
1 Uredba (ES) št. 1099/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o statistiki energetike (UL 2008, L 304, str. 1).