Pritožba, ki jo je Oil company „Lukoil“ PAO 22. marca 2024 vložila zoper sklep Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 25. januarja 2024 v zadevi T-280/23, Lukoil/Parlament in drugi
(Zadeva C-223/24 P)
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Pritožnica: Oil company „Lukoil“ PAO (zastopnika: B. Lebrun, C. Alter, odvetnika)
Druge stranke v postopku: Register za preglednost, Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropska komisija
Predlog
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
na podlagi člena 256(1), drugi odstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije razveljavi sklep Splošnega sodišča Evropske unije z dne 25. januarja 2024, Oil company „Lukoil“ PAO/Evropski parlament in drugi (T-280/23, ECLI:EU:T:2024:41), s katerim je bila kot očitno nedopustna zavržena ničnostna tožba, ki jo je pritožnica vložila 17. maja 2023 in s katero je želela doseči razglasitev ničnosti sklepa sekretariata registra za preglednost Ares(2023) 1618717 z dne 6. marca 2023, v katerem je bilo ugotovljeno, da pritožnica zaradi nespoštovanja točke (e) kodeksa ravnanja pri registru za preglednost ne izpolnjuje pogojev za registracijo v registru za preglednost, in s katerim je bila pritožnica izključena iz registra za preglednost (v nadaljevanju: sklep), in
drugim strankam v postopku s pritožbo naloži plačilo stroškov.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja tri pritožbene razloge.
1. Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava
Pritožnica v prvem pritožbenem razlogu Splošnemu sodišču Evropske unije (v nadaljevanju: Splošno sodišče) očita, da je napačno uporabilo pravo, ker je ugotovilo, da je bil sklep o izključitvi pritožnice iz registra za preglednost pravilno vročen.
Prvič, sklep, kakor je bil posredovan s strani sekretariata registra za preglednost (v nadaljevanju: sekretariat), ne vsebuje pravnega pouka, kot se izrecno zahteva s točko 7.1. (zadnji stavek) Priloge III k Medinstitucionalnem sporazumu.
Poleg tega sklep ni bil vročen zadevni stranki (PJSC Lukoil, s sedežem v Moskvi) in tudi ne osebi, ki bi imela pravno pooblastilo za prejemanje pravno zavezujočih sklepov, s katerimi se kaznuje ta subjekt.
Zato sklep ni bil pravilno vročen naslovniku in rok za vložitev tožbe ni začel teči.
Drugič, tudi če bi se štelo, da je bil sklep vročen naslovniku (kar ni bilo tako), je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je pojem prejema sklepa zamešalo s pojmom možnosti ustrezne seznanitve z vsebino tega sklepa (ki se uporablja v tej zadevi). Ta ugotovitev izhaja iz zmešnjave med dvema sklopoma različnih pravil. Splošno sodišče je uporabilo neko dejstvo iz postopka ponovnega pregleda pred sekretariatom, potem pa je iz tega dejstva izpeljalo posledice za postopek tožbe pred Splošnim sodiščem in napačno ugotovilo, da se je lahko naslovnik ustrezno seznanil s sklepom na dan vročitve tega sklepa, to je 6. marca 2023.
Tretjič, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da je štelo, da je izjava svetovalcev pritožnice pomenila potrditev, da je bil sklep vročen v smislu člena 263 PDEU, čeprav ti svetovalci niso imeli pooblastil, da bi to potrdili v imenu pritožnice in se je izjava nanašala na dejstvo, ki ne more imeti nobenih pravnih posledic.
2. Drugi pritožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve
Pritožnica v drugem pritožbenem razlogu Splošnemu sodišču očita, da je kršilo obveznost obrazložitve, ker je sledilo trditvam toženim strank, čeprav nobena od trditev, ki so jih navedle te stranke, ki nosijo dokazno breme, ni bila podkrepljena s konkretnimi dokazi, ki bi jih te stranke predložile, ampak so njihove trditve temeljile zgolj na načrtni zamenjavi pravil, ki se uporabljajo za računanje rokov, to je po eni strani pravil, ki se uporabljajo za vložitev zahteve za ponovni pregled sklepov sekretariata, in po drugi strani pravil, ki se uporabljajo za tožbe na podlagi člena 263 PDEU.
3. Tretji pritožbeni razlog: kršitev načela pravne varnosti
Pritožnica v tretjem pritožbenem razlogu Splošnemu sodišču očita, da je napačno uporabilo pravo, s tem ko je kršilo načelo pravne varnosti, in pravico pritožnice do obrambe, natančneje njeno pravico do učinkovitega pravnega sredstva in pravico do dostopa do neodvisnega sodišča (člen 47 Listine o temeljnih pravicah) ter njeno pravico do poštenega sojenja (člen 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah).
____________