Zadevi T-219/09 in T-326/09

Gabriele Albertini in drugi in

Brendan Donnelly

proti

Evropskemu parlamentu

„Ničnostna tožba – Sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja poslancev Evropskega parlamenta – Sprememba sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja – Splošni akt – Neobstoj posamične zadevnosti – Nedopustnost“

Povzetek sklepa

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Možnost, da tožba, vložena pred začetkom veljave Lizbonske pogodbe, temelji na členu 263, četrti odstavek, PDEU – Neobstoj

(člen 230, četrti in peti odstavek, ES; člen 263, četrti odstavek, PDEU)

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Sklep Evropskega parlamenta o spremembi pravilnika o sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja za poslance – Tožba, ki jo je vložil poslanec – Neobstoj posamične zadevnosti – Nedopustnost

(člen 230, četrti odstavek, ES)

3.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Razlaga contra legem pogojev v zvezi z zahtevo posamične zadevnosti – Nedopustnost

(člen 230, četrti odstavek, ES)

1.      O vprašanju dopustnosti tožbe je treba odločiti na podlagi pravil, ki so veljala na dan vložitve tožbe, pogoji za dopustnost tožbe pa se presojajo glede na trenutek vložitve tožbe, in sicer glede na trenutek vložitve vloge. Zato je treba dopustnost tožbe, vložene pred začetkom veljavnosti PDEU, to je pred 1. decembrom 2009, presojati na podlagi člena 230 ES in ne na podlagi člena 263 PDEU.

(Glej točko 39.)

2.      Za to, da bi se lahko štelo, da splošni akt fizično ali pravno osebo posamično zadeva, je potrebno, da nanjo vpliva zaradi določenih njej lastnih značilnosti ali jo posamično opredeljuje v primerjavi z vsemi drugimi osebami.

Vendar dejstvo, da sklep Evropskega parlamenta z dne 1. aprila 2009 o spremembi pravilnika o sistemu dodatnega (prostovoljnega) pokojninskega zavarovanja iz Priloge VIII k Pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta vpliva na pravice, ki bi jih tožeče stranke lahko uveljavljale v prihodnosti na podlagi vključenosti v dodatni pokojninski sklad, ni tako, da bi jih individualiziralo v smislu člena 230, četrti odstavek, ES v primerjavi z vsemi drugimi subjekti, ker so v objektivno določenem položaju, primerljivem s položajem vsakega drugega poslanca, vključenega v navedeni pokojninski sklad.

Res je, da je dejstvo, da je morala institucija Skupnosti na podlagi posebnih določb upoštevati posledice akta, ki ga je nameravala sprejeti v zvezi s položajem nekaterih posameznikov, tako, da bi te individualiziralo. Kljub temu ob sprejetju zadevnega sklepa nobena določba prava Skupnosti ni določala, da mora predsedstvo upoštevati poseben položaj zadevnih strank.

(Glej točke 45, 46, 48 in 49.)

3.      V skladu s sistemom nadzora zakonitosti, uvedenim s Pogodbo, lahko fizična ali pravna oseba vloži tožbo zoper predpis le, če jo ta zadeva tudi posamično, ne samo neposredno. Čeprav je treba ta zadnji pogoj razlagati ob upoštevanju načela učinkovitega sodnega varstva in različnih okoliščin, ki so take, da bi lahko tožečo stranko individualizirale, pa s tako razlago ni mogoče odstraniti zadevnega pogoja, ki ga izrecno določa Pogodba, ne da bi šlo pri tem za prekoračitev pooblastil, ki jih sodiščem Skupnosti podeljuje Pogodba.

Podobno tožbe ni mogoče razglasiti za dopustno na podlagi načel učinkovitega sojenja in ekonomičnosti postopka, če sicer niso upoštevani pogoji dopustnosti iz člena 230, četrti odstavek, ES, ker bi lahko šlo za prekoračitev pooblastil, ki so sodiščem Skupnosti podeljena v skladu s Pogodbo. Dejansko nobeno od teh načel ne more biti podlaga za odstopanje od pooblastil, podeljenih tem sodiščem v skladu s Pogodbo.

(Glej točki 52 in 54.)