Obvestilo v UL

 

Tožba Francoske republike proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 13. oktobra 2004

(Zadeva T-425/04)

(Jezik postopka: francoščina)

Francoska republika, ki jo zastopajo Ronny Abraham, Géraud de Bergues in Stéphanie Ramet, zastopniki, z naslovom za vročanje v Luksemburgu, je dne 13. oktobra 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

-    v celoti razglasi za nično Odločbo Komisije št. K(2004) 3060 z dne 2. avgusta 2004 o državni pomoči, ki jo je Francija izplačala v korist France Télécoma;

-    Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Tožeča stranka v oporo svoji tožbi najprej navaja bistveno kršitev postopka in kršitev pravic obrambe. Po mnenju tožeče stranke je Komisija svojo odločbo utemeljila tako, da je upoštevala ministrske predloge z dne 12. julija 2002, ki niso del postopka, kot je omejen z odločbo o začetku postopka. Tožeča stranka trdi, da bi Komisija morala postopek razširiti tako, da bi sprejela novo odločbo o začetku postopka.

Tožeča stranka se razen tega sklicuje na zmotno uporabo prava v zvezi s pojmom državne pomoči v smislu člena 87(1) ES. Po mnenju tožeče stranke je Komisija zmotno uporabila načelo tržnega investitorja. Ker po mnenju tožeče stranke ministrski predlogi ne ustanavljajo obveznosti za države in ne morejo biti opredeljeni kot državne pomoči, tega načela ni bilo mogoče uporabiti. Tožeča stranka razen tega ocenjuje, da je Komisija zmotno sklepala o obstoju pomoči iz dveh različnih dogodkov, za katera priznava, da ločeno gledana, noben izmed njiju ne vsebuje potrebnih elementov, da bi ga lahko opredelili kot državno pomoč. Ta dogodka sta deklaracija z julija 2002 in osnutek razdelitve delničarjev z decembra 2002.

Tretjič, tožeča stranka navaja, da je Komisija kršila pooblastilo za odločanje po prostem preudarku s tem, ko je štela, da je iz analize vsebine intervjujaz dne 12. julija 2002 mogoče zaključiti, da gre za obveznost države delničarke, da naj bi imel le-ta vpliv na tržni položaj v decembru.

Nazadnje tožeča stranka navaja, da nadaljnja obrazložitev prikriva protislovja in pomanjkljivosti, zaradi katerih sporna odločba ni utemeljena.

____________