SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (prvi senat)
z dne 12. septembra 2007(*)
„Znamka Skupnosti – Prijava tridimenzionalne znamke Skupnosti v obliki glave mikrofona – Absolutni razlog za zavrnitev – Neobstoj razlikovalnega učinka – Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94“
V zadevi T-358/04,
Georg Neumann GmbH, s sedežem v Berlinu (Nemčija), ki jo zastopa R. Böhm, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa G. Schneider, zastopnik,
tožena stranka,
zaradi tožbe zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 17. junija 2004 (zadeva R 919/2002-2), s katero je bila zavrnjena zahteva za registracijo tridimenzionalnega znaka, ki ga predstavlja glava mikrofona, kot znamke Skupnosti,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (prvi senat),
v sestavi J. D. Cooke, predsednik, R. García-Valdecasas, sodnik, in I. Labucka, sodnica,
sodna tajnica: K. Andová, administratorka,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 30. avgusta 2004,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 5. januarja 2005,
na podlagi replike, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 1. aprila 2005,
na podlagi obravnave z dne 28. novembra 2006
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka je 9. decembra 1996 na Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (v nadaljevanju: UUNT) vložila prijavo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kot je bila spremenjena.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je v tridimenzionalni obliki, kot je prikazana spodaj:
3 Zgoraj omenjena znamka je v obliki glave mikrofona, ki pokriva in varuje kapsulo mikrofona, ki se nahaja na koncu ročaja, ki vsebuje elektronske sestavne dele in služi za držanje mikrofona.
4 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija znamke, so iz razreda 9 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil revidiran in spremenjen, ter ustrezajo temu opisu: „Mikrofoni, zlasti studijski mikrofoni, kondenzatorski mikrofoni, gradientni mikrofoni in njihovi deli (zajeti v razredu 9).“
5 Tožeča stranka je zatrjevala prednostno pravico nemške znamke št. 39625644, prijavljene 10. junija 1996 in registrirane 18. septembra 1996.
6 Preizkuševalec je tožečo stranko z dopisom z dne 28. novembra 2001 obvestil, da se njene znamke ni dalo registrirati, ker je bila brez razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94. Ugovorom preizkuševalca so bile priložene slike podobnih mikrofonov, ki so jih izdelovale in komercializirale druge družbe. Ker se je tožeča stranka odpovedala pravici, da poda dodatna stališča, je preizkuševalec z odločbo z dne 6. septembra 2002 obdržal svoje ugovore in zavrnil zahtevo za registracijo.
7 Tožeča stranka je 6. novembra 2002 vložila pritožbo zoper to odločbo, pri čemer se je sklicevala na dejstvo, da nekateri izmed podobnih mikrofonov, ki jih je navajal preizkuševalec v ugovorih, izhajajo iz konkurenčnih podjetij, ki so jih po njenih ukrepih ta nehala izdelovati in komercializirati. Poleg tega je trdila, da so druga podjetja, ki komercializirajo podobne mikrofone, z Daljnega vzhoda in izdelujejo proizvode slabe kakovosti, ki niso bili v neposredni konkurenci z njenimi. Prav tako trdi, da bi omejena skupina potrošnikov, ki so ji namenjeni zadevni proizvodi, opazila, da posebna oblika mikrofona ne bi imela funkcionalnega smisla in da bi ta oblika, kot splet estetskih elementov, povzročila edinstven vtis o celoti, ki se vtisne v spomin. Opozorila je tudi, da je bila oblika prijavljene znamke kot znamka registrirana v Združenih državah.
8 Drugi odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 17. junija 2004 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) potrdil odločbo preizkuševalca. Presodil je, da so elementi, ki sestavljajo glavo mikrofona, običajni in da noben dodaten element ne omogoča, da bi se ta jasno ločila od vseh pogostih oblik, tako da bi se lahko le zaradi svoje oblike vtisnila v spomin in da bi se jo identificiralo kot proizvod določenega podjetja. Zato je poudaril, da je registracija te znamke morda mogoča le zaradi razlikovalnega učinka, ki bi ga pridobila z uporabo, vendar pa da se tožeča stranka na člen 7(3) Uredbe št. 40/94 ni sklicevala. Odbor za pritožbe je tudi upošteval dejstvo, da je tožeča stranka uspela preprečiti konkurenčnim podjetjem, da komercializirajo mikrofone, ki so podobno oblikovani, vendar je ocenil, da ravnanje teh podjetij ne more zadoščati za to, da se prijavljeni znamki dodeli razlikovalni učinek.
Predlogi strank
9 Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– razveljavi izpodbijano odločbo;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
10 UUNT Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– zavrne tožbo;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
11 Tožeča stranka je z dopisom, vloženim v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 28. januarja 2005, ter v repliki predlagala sprejetje ukrepov procesnega vodstva in pripravljalnih dejanj, ki bi dokazali, da se je upoštevna javnost navadila, da zazna obliko glave mikrofona kot označbo izvora in da je bilo tako tudi pri zadevni obliki, katere videz jo ločuje od običajnih oblik.
Pravo
Trditve strank
12 Tožeča stranka v okviru edinega tožbenega razloga trdi, da je odbor za pritožbe s tem, da ni pravilno presodil razlikovalnega učinka znamke, za katero se je zahtevala registracija, kršil člen 7(1)(b) Uredbe št. 40/94.
13 Prvič, navaja, da je odbor za pritožbe nepravilno uporabil pravo s tem, da ni poznal dejstva, da upoštevna javnost v tem primeru daje posebno pozornost obliki glav mikrofonov in v podrobnostih videza – ki se lahko laiku zdijo take, ki jih narekuje narava naprave – opazi značilnosti, ki individualizirajo in omogočajo identifikacijo izvora teh mikrofonov. Tako naj bi bilo zaradi treh razlogov.
14 Prvič, proizvodi, ki so zajeti s prijavljeno znamko, naj bi bili mikrofoni velike vrednosti, zlasti studijski mikrofoni, kar naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da se za zaščito pokrijejo z glavo mikrofona. Zato naj ne bi šlo za navadne proizvode, ampak za drage instrumente visoke tehnologije, ki so zaradi tega predmet posebne pozornosti.
15 Glede na to je tožeča stranka v repliki z navedbo, da so „mikrofoni, za katere je bila prijavljena zadevna znamka, dejansko izključno studijski mikrofoni visoke kakovosti in visoke zmogljivosti“, zahtevala, da se odslej omeji seznam proizvodov na „studijske mikrofone in njihove dele (če so zajeti v razredu 9)“.
16 Drugič, tožeča stranka poudarja, da je treba sposobnost prijavljene znamke, da razlikuje med proizvodom, ki ga označuje, in proizvodom drugih proizvajalcev, presojati z vidika upoštevne javnosti. Trdi, da je odbor za pritožbe to javnost korektno določil in da so proizvodi iz zahteve za registracijo nedvomno namenjeni profesionalcem in strokovnjakom, ki se ukvarjajo z akustiko, za katere so mikrofoni bistveno delovno sredstvo in jim zato posvečajo posebno pozornost.
17 Tretjič, zadevna oblika naj ne bi imela nobene druge funkcije in naj bi zato lahko imela poseben videz, ki jo razlikuje od drugih. Poleg tega se glava mikrofona, katere oblika predstavlja prijavljeno znamko, jasno loči od ostalih delov mikrofona in njena vzboklina samodejno pritegne pozornost opazovalca, še toliko bolj, ker videz mikrofona nima nobenega drugega elementa, ki se loči od njega.
18 Upoštevajoč te okoliščine tožeča stranka meni, da „splošna načela, ki temeljijo na preizkusu zaznave oblike določenega proizvoda s strani potrošnika“, na katerega se sklicuje UUNT v svojem odgovoru na tožbo, v tej zadevi niso upoštevna. Načelo, ki je navedeno v točki 23 izpodbijane odločbe, v skladu s katerim pri tridimenzionalni znamki, sestavljeni iz oblike samega proizvoda, zaznavanje upoštevne javnosti ni nujno enako kot pri besedni, figurativni ali tridimenzionalni znamki, ki ni sestavljena iz oblike proizvoda, naj bi bilo odvisno od upoštevne javnosti in od stopnje njene pozornosti. Tako, v nasprotju s tem primerom, v zadevi, ki je privedla do sodbe Sodišča prve stopnje z dne 19. septembra 2001 v zadevi Henkel proti UUNT (Okrogla rdeča in bela tableta) (T-337/99, Recueil str. II-2597), navedena v točki 23 izpodbijane odločbe, naj bi šlo za proizvode tekoče potrošnje, namenjene vsem končnim potrošnikom in zaradi tega naj bi bilo treba presojati razlikovalni učinek prijavljene znamke v tej zadevi, „upoštevajoč predvideno pričakovanje povprečnega potrošnika, normalno obveščenega in razumno pozornega ter preudarnega“ (zgoraj navedena sodba Okrogla rdeča in bela tableta, točka 47).
19 Tožeča stranka je v zvezi s tem in v utemeljitev predloga sprejetja ukrepov procesnega vodstva in pripravljalnih dejanj (glej zgoraj navedeno točko 11) na obravnavi trdila, da bi o vprašanju zaznave upoštevne javnosti lahko sodili le strokovnjaki, in sicer strokovnjaki za zvok.
20 Drugič, tožeča stranka trdi, da naj bi odbor za pritožbe svojo presojo oprl na nepopolno in nenatančno analizo značilnosti prijavljene znamke. Tožeča stranka se strinja z odborom za pritožbe glede dejstva, da je, po vzgledu številnih drugih glav mikrofonov, glava mikrofona, katere oblika predstavlja prijavljeno znamko, sestavljena iz okroglega obročka, ki je osnova zaščitni mrežici, kapsule mikrofona, ki je ovita z mrežico, in vezi, ki gre glede na okrogli obroček navpično čez mrežico (točka 25 izpodbijane odločbe). Izpodbija pa trditev, da naj prijavljena znamka „ne bi imela nobenega dodatnega elementa, ki bi ga lahko šteli za nenavadnega, posebnega ali izvirnega, in da bi ji lahko pripisali zmožnost, da se jasno loči od običajne in pogoste oblike tako, da se lahko samo zaradi njene oblike vtisne v spomin, ter da se je ne prepozna kot katere koli glave mikrofona, temveč kot proizvod določenega podjetja“ (točka 25 izpodbijane odločbe).
21 Simetrični sploščitvi na obeh straneh vezi naj bi dejansko pomenili „znak, ki ga je mogoče identificirati“. Zaradi delnega reza na površini ohišja (na mrežici), ki je v glavnem cilindričen, naj bi imela vsaka površina nenavadno obliko delno hiperboličnih elips, ki naj bi se pojavile na sprednji strani in bi torej bile takoj vidne (glej v točki 2 navedeno sliko, zgoraj levo). Sploščitve naj bi bile navpične in jasno vidne tudi s strani (glej v točki 2 navedeno sliko, spodaj desno).
22 Glava mikrofona, katere oblika predstavlja prijavljeno znamko, naj bi se tako izrazito razlikovala od glav navadnih in tradicionalnih mikrofonov, ki imajo cilindrično ali sferično obliko. Poleg tega tožeča stranka trdi, da je to obliko za tožečo stranko v letih od 1960 do1964 zasnoval Wilhelm Braun-Feldweg, znan industrijski oblikovalec, profesor industrijskega oblikovanja na visoki šoli upodabljajoče umetnosti v Berlinu.
23 Tretjič, tožeča stranka izpodbija upoštevnost primerov mikrofonov, ki jih je preizkuševalec navedel v očitkih z dne 28. novembra 2001. V zvezi z mikrofoni, ki imajo primerljivo glavo s tisto, ki predstavlja prijavljeno znamko, poudarja, da so bili njihovi proizvajalci prisiljeni opustiti njihovo izdelavo in komercializacijo po njenih ukrepih, kot je navedla pred odborom za pritožbe.
24 V tem kontekstu naj ne bi bilo pomembno, ali je do te opustitve prišlo zaradi njenih pravic, ki izhajajo iz nemške znamke (pri kateri je bilo ugotovljeno, da je razlikovalni učinek zadosten), ki ustreza prijavljeni znamki, zaradi njene uporabe (v skladu s členom 4(2) nemškega zakona o znamkah) ali zaradi kakšnega razloga, ki izhaja iz konkurenčnega prava. Odločilno naj bi bilo to, da uporabe tretjih, ki jo navaja preizkuševalec, ni več in torej ne more več škodovati razlikovalnemu učinku prijavljene znamke. Ugotovitev odbora za pritožbe v točki 29 izpodbijane odločbe naj torej ne bi bila bistvena.
25 Četrtič, tožeča stranka je na obravnavi tudi trdila, da je v izpodbijani odločbi napačno uporabljeno pravo, ker temelji na presoji, ki jo je Sodišče v neki sodbi, razglašeni po vložitvi tožbe v tej zadevi zavrnilo. Za zavrnitev registracije prijavljene znamke, ker naj ta ne bi imela razlikovalnega učinka, naj bi odbor za pritožbe v točki 22 izpodbijane odločbe potrdil, sklicujoč se na točko 36 sodbe Sodišča prve stopnje z dne 2. julija 2002 v zadevi SAT.1 proti UUNT (SAT.2) (T-323/00, Recueil, str. II-2839), da naj bi absolutni razlogi za zavrnitev iz člena 7(1), od (b) do (e), Uredbe št. 40/94 zasledovali cilj, ki je v splošnem interesu, ki naj bi zahteval, da lahko znake, na katere se nanašajo, vsi prosto uporabljajo in da se je pokazala nujnost, da se ne ustvari izključna pravica do določenega znaka, ki mora, zato da bi se izognili ustvarjanju nezakonite konkurenčne prednosti v korist enega samega gospodarskega subjekta, ostati prosto uporabljiv za vse. S sodbo z dne 16. septembra 2004 v zadevi SAT.1 proti UUNT (C-329/02 P, ZOdl., str. I-8317) pa naj bi Sodišče razveljavilo zgoraj navedeno sodbo z ugotovitvijo, da merilo, navedeno v točki 36 sodbe Sodišča prve stopnje ni bilo upoštevno za uporabo člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94.
26 UUNT meni, da je odbor za pritožbe upravičeno zavrnil zahtevo za registracijo oblike glave mikrofona, kar je bila brez vsakršnega razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94.
27 Najprej, v zvezi z argumentacijo tožeče stranke, v skladu s katero naj bi javnost, sestavljena iz strokovnjakov za zvok, v nasprotju s povprečnimi potrošniki, običajno zaznala obliko mikrofona kot označbo izvora, UUNT trdi, da gre dejansko za trditev v zvezi z določenim dejstvom, ki jo izpodbijajo splošna načela, ki temeljijo na izkušnjah o zaznavi oblike določenega proizvoda s strani potrošnika, iz sodne prakse Skupnosti. Zato UUNT meni, da ta trditev ne ustreza resničnosti. Poleg tega je UUNT na obravnavi opazil, da je tožeča stranka utemeljila svojo argumentacijo na studijskih mikrofonih, medtem ko je bil opis proizvodov v vlogi širši in ni bil omejen.
28 Dalje, UUNT izpodbija trditev, v skladu s katero naj bi sploščitvi kovinske mrežice pomenili neobičajen element mikrofonov.
29 V zvezi s tem trdi, da razen svojih prejšnjih nacionalnih registracij in tožb, vloženih zoper konkurente za prenehanje poseganja v pravice, ki izhajajo iz njih, tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza, ki bi lahko postavil pod vprašaj ugotovitev preizkuševalca, da je oblika, za katero se zahteva registracija, običajna. UUNT pa meni, da vložitev tožb ne prikazuje položaja trga, še manj pa omogoča ustvarjenje slike o domnevni zaznavi potrošnikov. Opozarja, da prav tako kot nacionalna registracija ne more zavezovati UUNT pri njegovi presoji, pridobljeni rezultati v okviru tožbe zaradi kršitve na podlagi nacionalnih pravic ne morejo vplivati na presojo o razlikovalnem učinku.
30 UUNT poleg tega poudarja, da argumentacija tožeče stranke očitno zadeva le Nemčijo in Združene države, medtem ko velja ugotovitev preizkuševalca za vso Evropsko unijo, kajti lahko se domneva, da navedeni konkurenti komercializirajo svoje proizvode tudi v Franciji, Združenem kraljestvu in drugih državah članicah.
31 V zvezi z dokumenti o oblikovalcu Braun-Feldwegu, ki je ustvaril obliko, za katero se zahteva registracija, UUNT poudarja, da so bili prvič predstavljeni pred Sodiščem prve stopnje. Kljub temu UUNT meni, da dejstvo, da je Braun-Feldweg uspel zasnovati zelo tehničen proizvod, „ki izpolnjuje merila lepote“, potrjuje estetsko pomembnost oblike, za katero se zahteva registracija, na noben način pa ne potrjuje razlikovalnega učinka v smislu prava znamk. To naj bi že ugotovil odbor za pritožbe v točki 25 izpodbijane odločbe, ko je navedel, da je potrošnik lahko zaznal obliko mikrofona kot estetsko, ne da bi zato morala imeti razlikovalni učinek.
Presoja Sodišča prve stopnje
32 Treba je poudariti, da razlikovalni učinek znamke v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 pomeni, da je ta znamka primerna, da proizvode, za katere se zahteva registracija, označuje kot proizvode, ki izhajajo iz določenega podjetja, in jih tako razlikuje od proizvodov drugih podjetij (glej sodbo Sodišča z dne 7. oktobra 2004 v zadevi Mag Instrument proti UUNT, C-136/02 P, ZOdl., str. I-9165, točka 29, in navedeno sodno prakso). Treba ga je presojati glede na proizvode ali storitve, za katere se zahteva registracija, in glede na zaznavo upoštevne javnosti, ki je sestavljena iz povprečnih porabnikov navedenih proizvodov ali storitev, ki so običajno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni (glej sodbo Sodišča z dne 22. junija 2006 v zadevi Storck proti UUNT, C-24/05 P, ZOdl., str. I-5677, točka 23, in navedeno sodno prakso).
Zadevni proizvodi
33 Iz trditev, ki jih je tožeča stranka navedla pred Sodiščem prve stopnje, izhaja, da meni, da so proizvodi, v zvezi s katerimi je treba presoditi razlikovalni učinek znamke, izključno mikrofoni velike vrednosti in zlasti studijski mikrofoni. Glede na seznam proizvodov, ki je naveden zgoraj v točki 4, pa ta teza ne more biti sprejeta. Iz uporabe besede „zlasti“ pri opisu proizvodov dejansko izhaja, da so studijski mikrofoni, kondenzatorski mikrofoni in gradientni mikrofoni tam navedeni le kot primer ter da seznam proizvodov zato obsega mikrofone na splošno.
34 Glede na to je mogoče, da tožeča stranka proizvaja samo mikrofone visoke kakovosti, ki jih zato kupujejo profesionalci in strokovnjaki za akustiko. Toda, tako kot izhaja iz sodne prakse Sodišča, okoliščine, ki jih ne zajema pravica, ki jo daje znamka Skupnosti, kot na primer koncept komercializacije in zlasti cena zadevnega proizvoda, niso predmet registracije in zato se jih ne more upoštevati pri presoji razlikovalnega učinka znamke (v tem smislu glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 30. aprila 2003 v zadevi Axions in Belce proti UUNT (Oblika cigare rjave barve in pozlačenih palic), T-324/01 in T-110/02, Recueil, str. II-1897, točka 36, in navedeno sodno prakso).
35 Iz spisa pa ne izhaja, da bi bili visoka kakovost ali velika vrednost proizvodov iz zahteve za registracijo elementa, ki bi nujno izhajala iz narave teh proizvodov (in sicer mikrofonov) ali oblike, ki predstavlja prijavljeno znamko, kot je prikazano zgoraj v točki 2. Nasprotno, trditev tožeče stranke, da naj bi dejstvo, da se pritrdi glavo mikrofona, dokazovalo, da gre za mikrofone velike vrednosti, je v nasprotju s trditvami, ki jih je navedla pred odborom za pritožbe, v skladu s katerimi so določeni mikrofoni, ki imajo podobno zasnovo, proizvodi nizke kakovosti in niso v neposredni konkurenci z njenimi proizvodi. Iz spisa tudi ne izhaja, da se lahko oblika, ki predstavlja prijavljeno znamko, nadene le studijskim mikrofonom. Nasprotno tožeča stranka potrjuje, da ta ne izpolnjuje nobene funkcije.
36 Poleg tega Sodišče prve stopnje ugotavlja, da ni treba ugoditi predlogu v zvezi z omejitvijo seznama proizvodov, navedenih v zahtevi za registracijo, kot je bila navedena zgoraj v točki 4, na „studijske mikrofone in njihove dele“, ki ga je tožeča stranka podredno oblikovala v repliki. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da ta predlog pomeni spremembo upoštevne javnosti, glede na katero je odbor za pritožbe analiziral razlikovalni učinek prijavljene znamke, in zato poskuša nujno spremeniti obseg spora. V zvezi s tem pa je treba poudariti, da v skladu z besedilom člena 135(4) Poslovnika Sodišča prve stopnje stranke s pisnimi vlogami ne morejo spremeniti predmeta postopka pred odborom za pritožbe. Dejansko je v pristojnosti Sodišča prve stopnje, da v tem sporu nadzoruje zakonitost odločb odborov za pritožbe (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 9. oktobra 2002 v zadevi KWS Saat proti OHMI (Odtenek oranžne), T-173/00, Recueil, str. II-3843, točka 13, in z dne 21. aprila 2005 v zadevi Ampafrance proti UUNT – Johnson & Johnson (monBeBé), T-164/03, ZOdl., str. II-1401, točki 20 in 21).
37 Zato je treba razlikovalni učinek prijavljene znamke presojati glede na proizvode, ki se nahajajo na seznamu, navedenem zgoraj v točki 4.
Upoštevna javnost
38 V zvezi z upoštevno javnostjo je treba ugotoviti, da zadevni proizvodi načeloma niso namenjeni široki javnosti, ampak na omejen krog potrošnikov. Zato je treba prevzeti definicijo, ki jo je sprejel odbor za pritožbe v točki 24 izpodbijane odločbe in je tožeča stranka ni izpodbijala ter skladu s katero zadevni proizvodi merijo na „omejeno skupino ljudi, ki imajo posebna znanja na področju mikrofonov“.
39 Vendar pa, upoštevajoč zgornje ugotovitve glede zadevnih proizvodov, ni treba razumeti te definicije, kot da zajema „izključno profesionalce, zlasti tehnike zvoka, za katere so mikrofoni delovno sredstvo“, kot predlaga tožeča stranka. Mikrofoni, razumljeni brez omejitve, ki jo predlaga tožeča stranka v repliki, so gotovo namenjeni širši javnosti, in sicer tudi potrošnikom, ki jih ne uporabljajo za poklicne namene.
40 Poleg tega je treba poudariti, da na zaznavo znamke upoštevne javnosti vpliva raven pozornosti, ki je lahko različna glede na zadevni razred proizvodov ali storitev (sodba Sodišča z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C-342/97, Recueil, str. I-3819, točka 26). V tem primeru lahko domnevamo, da ima lahko javnost visoko stopnjo pozornosti pri izbiri mikrofonov, ker so ti dobrine, ki se jih manj pogosto uporablja in so dražje od proizvodov tekoče potrošnje,.
Razlikovalni učinek
41 V skladu z ustaljeno sodno prakso so merila za presojo razlikovalnega učinka tridimenzionalnih znamk, ki imajo videz proizvoda samega, enaka kot tista, ki se uporabljajo za druge kategorije znamk (glej zgoraj navedeno sodbo Storck proti UUNT, točka 24, in navedeno sodno prakso). Zato je treba presoditi razlikovalni učinek prijavljene znamke glede na merila, navedena zgoraj v točki 32.
42 Vendar v okviru uporabe teh meril ni nujno, da upoštevna javnost tridimenzionalno znamko, ki ima videz proizvoda samega, zaznava vedno enako kot besedno ali figurativno znamko, ki jo sestavlja znak, ki ni odvisen od podobe proizvodov, ki jih znamka označuje. Povprečni porabniki dejansko niso vajeni sklepati o izvoru proizvoda iz oblike proizvodov ali njihove embalaže, ob neobstoju kakršnega koli figurativnega ali besednega elementa, zato bi lahko bilo težje dokazati razlikovalni učinek take tridimenzionalne znamke kot besedne ali figurativne (glej zgoraj navedeno sodbo Storck proti UUNT, točka 25, in navedeno sodno prakso).
43 V teh okoliščinah ima le znamka, ki se bistveno razlikuje od standarda ali navad sektorja in zaradi tega izpolnjuje bistveno nalogo označbe izvora, tudi razlikovalni učinek v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 (glej zgoraj navedeno sodbo Storck proti UUNT, točka 26, in navedeno sodno prakso).
44 V tem primeru je treba najprej preučiti trditve v zvezi s tem, da naj bi bila upoštevna javnost dovzetnejša za obliko glav mikrofonov kot za označbe izvora.
45 Glede na to je, prvič, treba ugotoviti, da v nasprotju s tem, kar zatrjuje tožeča stranka, odbor za pritožbe ni napačno uporabil prava s tem, ko je v točki 23 izpodbijane odločbe poudaril, da zaznava upoštevne javnosti pri tridimenzionalni znamki, ki ima videz proizvoda samega, ni vedno enaka kot pri besedni ali figurativni znamki, ki jo sestavlja znak, ki ni odvisen od podobe proizvodov, ki jih označuje znamka. S tem odbor za pritožbe dejansko sploh ni ugotovil, da potrošnik v bistvu ne posveča pozornosti obliki kot označbi izvora proizvoda ali da oblika glave mikrofona ne more nikoli pomeniti razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94.
46 Drugič, v zvezi z zaznavo upoštevne javnosti v tem primeru je Sodišče prve stopnje presodilo, da samo okoliščina, da je povprečen potrošnik zadevnih proizvodov obveščen in da ima visoko stopnjo pozornosti, ne zadošča za dokaz, da je vajen v obliki teh proizvodov videti označbo izvora. Če je dejansko mogoče domnevati, da bo ta javnost pozornejša na različne tehnične ali estetske podrobnosti proizvoda, to avtomatično ne vključuje, da bo potrošnik to zaznal, kot da ima funkcijo znamke. Sodišče prve stopnje pa glede na to poudarja, da tožeča stranka ne navaja nobenega konkretnega elementa, ki bi dokazoval obstoj prakse v zadevnem sektorju, ki bi razlikovala proizvode različnih proizvajalcev glede na njihovo obliko. Glede na to, da ni teh elementov, trditev, da naj bi oblika glave mikrofona zelo dobro služila za individualizacijo zadevnih proizvodov, prav tako ni zadostna.
47 Treba je dodati, da tudi če bi bil povprečen potrošnik zadevnih proizvodov popolnoma sposoben zaznati obliko glav mikrofonov kot označbo njihovega izvora, ta ugotovitev ne bi pomenila, da imajo vse glave mikrofonov razlikovalni učinek, ki se zahteva za njihovo registracijo kot znamka Skupnosti. Da bi dejansko ugotovili, da ima v takem primeru prijavljena znamka razlikovalni učinek, bi bilo treba še preveriti, ali ima zadevna oblika zadostne značilnosti, da zadrži pozornost javnosti (v tem smislu glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 24. novembra 2004 v zadevi Henkel proti UUNT (Oblika bele in prozorne stekleničke), T-393/02, ZOdl., str. II-4115, točka 34, in navedena sodna praksa).
48 V zvezi z vprašanjem, ali ima prijavljena znamka razlikovalni učinek ali ne, je treba upoštevati njen celotni vtis, kar ni nezdružljivo z zaporednim preizkusom različnih oblikovnih elementov te znamke. Dejansko bi lahko bilo koristno, da se pri celostni presoji preizkusi vsakega izmed sestavnih elementov zadevne znamke (glej sodbo Sodišča z dne 30. junija 2005 v zadevi Eurocermex proti UUNT, C-286/04 P, ZOdl., str. I-5797, točki 22 in 23, ter navedeno sodno prakso).
49 V skladu z opisom prijavljene znamke, ki ga je naredila tožeča stranka, ki je očitno pravilen glede na njen prikaz zgoraj v točki 2, ima navedena znamka naslednje značilnosti:
– kovinski krogel obroček;
– navpično kovinsko vez glede na okrogli obroček;
– dve polglavi iz mrežice, ki sta si nasproti in se raztezata od okroglega obročka do vezi;
– dve sploščitvi polglav, ki se stekata druga proti drugi proti vrhu glave v obliki delno hiperboličnih elips.
50 Medtem ko se tožeča stranka strinja z odborom za pritožbe glede dejstva, da so prvi trije zgoraj navedeni elementi značilni tudi za številne druge glave mikrofonov, trdi, da se oblika glave mikrofona, ki predstavlja prijavljeno znamko, močno razlikuje od oblik glav običajnih in tradicionalnih mikrofonov zaradi simetričnih sploščitev mrežice na obeh straneh vezi. Zaradi delnega reza na površini ohišja, ki je v glavnem cilindričen, naj bi imela dejansko vsaka površina nenavadno obliko delno hiperboličnih elips, ki naj bi se jasno pojavili na sprednji strani kot tudi s strani in bi torej pomenili „znak“ prijavljene znamke, ,,ki ga je mogoče identificirati“. Tožeča stranka poudarja, da odbor za pritožbe ni upošteval te značilnosti in je torej svojo presojo razlikovalnega učinka oprl na nepravilno analizo zadevne znamke.
51 Glede na to je treba ugotoviti, da odbor za pritožbe v opisu elementov, ki sestavljajo prijavljeno znamko, ki se nahaja v točki 25 izpodbijane odločbe, ni navedel sploščitve mrežice. Vendar pa izhaja tudi iz te točke, da je utemeljil svojo ugotovitev, v skladu s katero naj znamka ne bi imela nobenega dodatnega elementa, da bi ji lahko pripisali zmožnost, da se vtisne v spomin in da se jo prepozna kot proizvod določenega podjetja, glede na preučitev dokumentov, ki jih je predložil preizkuševalec.
52 Analiza dokumentov iz spisa odbora za pritožbe pa potrjuje, da je značilnost številnih glav mikrofonov, ki jih je podal preizkuševalec, taka sploščitev mrežice, da ima njihova površina obliko „delno hiperbolične elipse“. Poleg tega tožeča stranka priznava, da so bile med primeri, ki jih je podal preizkuševalec, „primerljive“ ali „podobne“ oblike glav mikrofonov. V ostalem iz spisa odbora za pritožbe izhaja, da so bili ukrepi, ki jih je tožeča stranka sprejela proti določenim med temi podjetji, utemeljeni z dejstvom, da izdelujejo ali komercializirajo glave mikrofonov, ki imajo obliko, ki ima identične oziroma skoraj identične značilnosti kot njena znamka.
53 V teh okoliščinah Sodišče prve stopnje ugotavlja, da nepopoln opis elementov, ki sestavljajo prijavljeno znamko ne postavlja pod vprašaj zgoraj navedene ugotovitve odbora za pritožbe. V vsakem primeru je treba poudariti, da lahko po strukturi Uredbe št. 40/94 pride do registracije le na podlagi in v mejah vloge za registracijo, ki jo vlagatelj vloži na UUNT. Iz tega sledi, da opis prijavljene znamke, ki ga je naredil odbor za pritožbe, ni pomemben za presojo razlikovalnega učinka zadevne oblike, saj mora biti predmet presoje samo oblika, ki je prikazana zgoraj v točki 2 (v tem smislu glej sodbi Sodišča prve stopnje z dne 30. novembra 2005 v zadevi Almdudler-Limonade proti OHMI (Oblika steklenice limonade), T-12/04, neobjavljena v ZOdl., točka 42, in z dne 31. maja 2006 v zadevi De Waele proti UUNT (Oblika klobase), T-15/05, ZOdl., str. II-1511, točka 36).
54 Treba pa je poudariti, da se razen sploščitev mrežice v obliki delno hiperboličnih elips tožeča stranka ne sklicuje na nobeno značilnost oblike, ki predstavlja prijavljeno znamko, ki bi dopuščala, sama ali v kombinaciji z drugimi, upoštevni javnosti, da loči te proizvode od proizvodov drugih podjetij. Sodišče prve stopnje mora iz tega ugotoviti, da naj morebitne obstoječe razlike med obliko, ki predstavlja prijavljeno znamko, in mikrofoni, katerih značilnost so sploščitve mrežice v obliki delno hiperboličnih elips, ki so predstavljeni v spisu odbora za pritožbe, ne bi bile take, da bi zadržale pozornost upoštevne javnosti kot označba izvora zadevnih proizvodov. Poleg tega, upoštevajoč stopnjo podobnosti med prijavljeno znamko in drugimi analiziranimi oblikami, ta ugotovitev ni izpodbita z dejstvom, da ima lahko upoštevna javnost visoko stopnjo pozornosti pri izbiri zadevnih proizvodov.
55 Poleg tega, dejstvo, da oblika glave mikrofona, ki predstavlja prijavljeno znamko, ne izpolnjuje nobene funkcije, tudi ni takšna, da bi izpodbila to ugotovitev. Če upoštevna javnost dejansko zazna znak kot označbo trgovskega izvora proizvoda ali storitve, dejstvo, da ta znak simultano izpolni ali ne neko drugo funkcijo, kot je označba trgovskega izvora, na primer tehnično funkcijo, ne vpliva na njegov razlikovalni učinek (glej zgoraj navedeno sodbo Odtenek oranžne, točka 30).
56 V zvezi s trditvijo tožeče stranke, da naj bi se prijavljena znamka izrazito razlikovala od običajnih in tradicionalnih glav mikrofonov, ki imajo cilindrične ali sferične oblike, je treba ugotoviti, da bo upoštevna javnost, kot jo označuje odbor za pritožbe, ki ima posebna znanja na zadevnem področju, poznala ne samo običajne in tradicionalne oblike zadevnih proizvodov, ampak tudi manj značilne oblike, ki se laiku morda ne bi zdele običajne. Sodišče prve stopnje pa ugotavlja, da primeri, ki so prikazani v spisu odbora za pritožbe, pravno zadostno dokazujejo, da je upoštevna javnost navajena na prisotnost glav mikrofonov, ki imajo to značilnost, ki jo tožeča stranka šteje za „znak, ki ga je mogoče identificirati“, prijavljene znamke in torej da je ta vrsta glav mikrofonov del norm ali običajev trga.
57 Vendar pa je treba poudariti, da tožeča stranka izpodbija upoštevnost primerov preizkuševalca. V zvezi z mikrofoni, ki jih je prikazal preizkuševalec, ki prikazujejo primerljive glave, kot so tiste, katerih oblika predstavlja prijavljeno znamko, opozarja, da so jih bili njihovi proizvajalci prisiljeni prenehati izdelovati in komercializirati, kot je to navedla pred odborom za pritožbe. Uporaba, ki jo navaja preizkuševalec, ne obstaja več, zato naj ta ne bi več mogla škodovati razlikovalnemu učinku prijavljene znamke.
58 V zvezi s tem, prvič, Sodišče prve stopnje ugotavlja, da trditve tožeče stranke v zvezi z dejstvi niso bile zadostno pravno dokazane. Kot je na obravnavi opozoril UUNT, iz vloge, ki navaja tožbene razloge, ali iz njenih prilog dejansko ne izhaja, da so bili zaščitni ukrepi proti vsem primerljivim oblikam, ki jih je predložil preizkuševalec, uspešni. Zlasti v zvezi z mikrofonom Røde je očitno, da so bili sprejeti zaščitni ukrepi samo za nemškega distributerja teh proizvodov Kotec Music Electronic.
59 Drugič, treba je ugotoviti, da iz spisa odbora za pritožbe izhaja, da je tožeča stranka sprejela zaščitne ukrepe za določene primerljive oblike po datumu vložitve vloge za registracijo. V teh okoliščinah bi bila zavrnitev upoštevnosti teh primerov oblik zaradi tega, ker naj bi konkurenti tožeče stranke prenehali z njihovo uporabo, takšna, da bi prišlo do registracije znamke, ki je bila v trenutku vložitve vloge brez razlikovalnega učinka. Takega izida pa se ne more sprejeti (v tem smislu glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 6. marca 2003 v zadevi DaimlerChrysler proti UUNT (Calandre), T-128/01, Recueil, str. II-701, točka 41).
60 Tretjič in kljub temu, je Sodišče prve stopnje ugotovilo, da je odbor za pritožbe v točki 29 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, da ravnanje konkurenčnih podjetij, napačno ali pravilno, v tem primeru ne more zadoščati za podelitev razlikovalnega učinka prijavljeni znamki.
61 Kot je bilo poudarjeno zgoraj, je upoštevna javnost dejansko že navajena na primerljive oblike, kot je tista, ki predstavlja prijavljeno znamko, in zaradi te navajenosti je prijavljena znamka brez razlikovalnega učinka. Nobenega razloga pa ni, da bi menili, da je okoliščina, da so bila konkurenčna podjetja prisiljena prenehati proizvajati ali komercializirati proizvode, ki imajo primerljivo obliko, kot je tista, ki predstavlja prijavljeno znamko, povzročila nenadno spremembo norm ali običajev sektorja.
62 Treba je dodati, da upoštevnost primerov primerljivih oblik za presojo razlikovalnega učinka prijavljene znamke v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 ne more biti izpodbijana zato, ker naj bi ravnanje tretjih, ki proizvajajo ali komercializirajo proizvode s to obliko, morda izhajalo iz nacionalne zakonodaje o nelojalni konkurenci (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo Oblika steklenice limonade, točka 51) oziroma o pravu znamk. Dejansko je poudarjeno, da je skupnostni sistem znamk samostojen sistem, sestavljen iz skupnih pravil, in da sledi ciljem, ki so zanj značilni, pri čemer njegova uporaba ni odvisna od vseh nacionalnih sistemov. Zato se lahko lastnost znaka, ki se lahko registrira kot znamka Skupnosti, presoja samo na podlagi upoštevnih predpisov Skupnosti (sodba Sodišča prve stopnje z dne 7. februarja 2002 v zadevi Mag Instrument proti UUNT (Oblika žepnih svetilk ), T-88/00, Recueil, str. II-467, točka 41, in zgoraj navedena sodba Oblika bele in prozorne stekleničke, točka 45). V ostalem pa tožeča stranka ni dokazala, da oblike, ki jih je predložil preizkuševalec, ne kažejo dejanskih norm ali običajev zadevnega sektorja.
63 V teh okoliščinah upoštevnost primerov, ki jih je podal preizkuševalec za presojo razlikovalnega učinka prijavljene znamke, ne more biti izpodbita.
64 Poleg tega v zvezi z dokazi, s katerimi se je poskušalo dokazati odličnost zadevnega oblikovanja, je treba poudariti, da okoliščina, da imajo proizvodi kakovostno obliko, ne pomeni nujno, da znamka, ki je sestavljena iz tridimenzionalne oblike teh proizvodov, od začetka omogoča razlikovanje navedenih proizvodov od proizvodov drugih podjetij v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti (zgoraj navedena sodba Mag Instrument proti UUNT, točka 68). Zato je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da bi bilo mogoče, da bi potrošnik zaznal obliko prijavljene znamke kot estetsko, vendar pa ne bi bilo verjetno, da bi v njej videl označbo izvora proizvodov (točka 25 izpodbijane odločbe).
65 Poleg tega je treba zavrniti, ne da bi bilo treba odločiti o dopustnosti trditev, ki jo je tožeča stranka prvič podala na obravnavi, da naj se odbor za pritožbe v točki 22 izpodbijane odločbe ne bi pravilno skliceval na točko 36 sodbe SAT.2, ki jo je Sodišče razveljavilo (glej zgoraj navedeno točko 25). Iz izpodbijane odločbe dejansko izhaja, da je odbor za pritožbe ugotovil, da je prijavljena znamka brez razlikovalnega učinka, ker se ta ne bi mogla samo zaradi svoje oblike vtisniti v spomin upoštevne javnosti in ne bi mogla biti prepoznana ne kot katera koli glava mikrofona, temveč kot proizvod določenega podjetja (točka 25 izpodbijane odločbe). Zato se odbor za pritožbe ni oprl na presojo, navedeno v točki 36 sodbe SAT.2, temveč se je oprl na določitev, ali bi prijavljena znamka omogočala upoštevni javnosti ločiti proizvode tožeče stranke od proizvodov, ki imajo drug izvor. Zato je odbor za pritožbe kljub presoji iz točk 22 in 27 izpodbijane odločbe oprl svojo odločbo tako, da je natančno uporabil upoštevne kriterije v skladu s sodno prakso, ki je navedena zgoraj v točki 32.
66 Na koncu je treba prav tako zavrniti predlog za sprejetje ukrepov procesnega vodstva oziroma pripravljalnih dejanj (glej zgoraj navedeno točko 11). V zvezi s tem je treba poudariti, da Sodišče prve stopnje presodi koristnost takih ukrepov (glej sodbo Sodišča z dne 2. oktobra 2003 v zadevi Corus UK proti Komisiji, C-199/99 P, Recueil, str. I-11177, točka 67, in sodbo Sodišča prve stopnje z dne 20. marca 1991 v zadevi Pérez-Mínguez Casariego proti Komisiji, T-1/90, Recueil, str. II-143, točka 94). V obravnavani zadevi pa Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je na podlagi celotnega postopka z njim dovolj seznanjeno, ker spis odbora za pritožbe vsebuje, kot to izhaja iz zgoraj navedene presoje, zadostne elemente za ugotovitev utemeljenosti razlogov za zavrnitev v skladu s členom 7(1)(b) Uredbe št. 40/94.
67 Glede na vse zgoraj navedeno je treba tožbo zavrniti.
Stroški
68 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se stranki, ki z zahtevkom ni uspela, naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni v vlogi stranke, ki je z zahtevkom uspela. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi UUNT naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (prvi senat)
razsodilo:
1) Tožba se zavrne.
2) Družbi Georg Neumann GmbH se naloži plačilo stroškov.
Cooke | García-Valdecasas | Labucka |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 12. septembra 2007.