Zadeva C‑320/21 P
Ryanair DAC
proti
Evropski komisiji
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 28. septembra 2023
„Pritožba – Državna pomoč – Člen 107(2)(b) PDEU – Švedski trg zračnega prevoza – Pomoč, ki jo je Kraljevina Švedska dodelila letalski družbi v okviru pandemije covida-19 – Začasni okvir za ukrepe državne pomoči – Državno poroštvo za obnovljivo kreditno linijo – Sklep Evropske komisije o nenasprotovanju – Pomoč za povrnitev škode, ki je nastala samo enemu oškodovancu – Načeli sorazmernosti in prepovedi diskriminacije – Svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev“
1. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Izjeme – Pomoči, ki so združljive z notranjim trgom – Pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali drugi izjemni dogodki – Poroštvo za obnovljivo kreditno linijo, dano samo eni letalski družbi v okviru pandemije covida-19 – Vključitev – Poroštvo, do katerega niso upravičene vse letalske družbe, ki jim je nastala škoda – Neupoštevnost
(člen 107(2)(b) PDEU)
(Glej točke od 19 do 34.)
2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Izjeme – Sprejetje več ukrepov pomoči v zvezi z istim dogodkom na podlagi različnih izjem iz člena 107(2) ali (3) PDEU – Dopustnost
(člen 107(2)(b) in (3)(b) PDEU)
(Glej točke od 50 do 52.)
3. Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev in dokazov – Nedopustnost – Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov – Izključitev, razen ob izkrivljanju – Pritožbeni razlog, ki se nanaša na izkrivljanje dejstev – Nujnost natančne navedbe izkrivljenih elementov in dokaza napak analize, zaradi katerih je prišlo do tega izkrivljanja – Zahteva, da je izkrivljanje očitno razvidno iz listin iz spisa
(člen 256(1), drugi pododstavek, PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek; Poslovnik Sodišča, člen 168(1)(d))
(Glej točke od 65 do 71.)
4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Izjeme – Pomoči, ki so združljive z notranjim trgom – Pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali drugi izjemni dogodki – Poroštvo za obnovljivo kreditno linijo, dano samo eni letalski družbi v okviru pandemije covida-19 – Presoja sorazmernosti glede na znesek pomoči
(člen 107(2)(b) PDEU)
(Glej točke od 75 do 79 in od 83 do 86.)
5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Izjeme – Pomoči, ki so združljive z notranjim trgom – Pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali drugi izjemni dogodki – Poroštvo za obnovljivo kreditno linijo, dano samo eni letalski družbi v okviru pandemije covida-19 – Združljivost poroštva z notranjim trgom kljub njegovi izključnosti – Pogoji
(člen 107 PDEU)
(Glej točke od 101 do 108.)
6. Pravo Evropske unije – Načela – Enako obravnavanje – Diskriminacija glede na državljanstvo – Prepoved na podlagi člena 18 PDEU – Podrednost glede na posebna pravila Pogodbe DEU o prepovedi diskriminacije – Člen 107(2) in (3) PDEU, ki določa taka posebna pravila
(člena 18 ter 107(2) in (3) PDEU)
(Glej točke od 109 do 112.)
7. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Izjeme – Pomoči, ki so združljive z notranjim trgom – Pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali drugi izjemni dogodki – Poroštvo za obnovljivo kreditno linijo, dano samo eni letalski družbi v okviru pandemije covida-19 – Pomoč, ki je na podlagi člena 107(2)(b) PDEU združljiva z notranjim trgom – Presoja glede na svobodo opravljanja storitev in svobodo ustanavljanja – Pogoji
(členi 49, 56 in 107(2)(b) PDEU)
(Glej točke od 130 do 136.)
8. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Izjeme – Pomoči, ki so združljive z notranjim trgom – Pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali drugi izjemni dogodki – Poroštvo za obnovljivo kreditno linijo, dano samo eni letalski družbi v okviru pandemije covida-19 – Presoja ob upoštevanju člena 107(2)(b) PDEU – Sklep Komisije o ugotovitvi združljivosti pomoči z notranjim trgom brez začetka formalnega postopka preiskave – Kršitev procesnih pravic zadevnih strank – Pogoji – Zadevne stranke, ki morajo dokazati obstoj dvomov o združljivosti pomoči z notranjim trgom
(člen 107(2)(b) PDEU)
(Glej točke od 143 do 152.)
9. Pomoči, ki jih dodelijo države – Sklep Komisije o nenasprotovanju shemi pomoči ali ukrepu pomoči – Obveznost obrazložitve – Obseg
(člena 107(2)(b) in 296 PDEU)
(Glej točke od 156 do 161.)
Povzetek
Kraljevina Danska in Kraljevina Švedska sta aprila 2020 Komisiji priglasili dva ločena ukrepa pomoči za letalsko družbo SAS AB (v nadaljevanju: SAS) v obliki poroštva za obnovljivo kreditno linijo v višini največ 1,5 milijarde švedskih kron (SEK) na ukrep (v nadaljevanju: zadevna ukrepa). Namen teh ukrepov je bil družbi SAS delno nadomestiti škodo, nastalo zaradi odpovedi ali sprememb datumov njenih letov zaradi uvedbe omejitev potovanj v okviru pandemije covida-19.
Švedski ukrep pomoči je bil priglašen takoj po tem, ko je Komisija na podlagi člena 107(3)(b) PDEU(1) odobrila švedsko shemo poroštev za posojila nekaterim letalskim družbam v okviru pandemije covida-19.(2) Švedska je v zvezi s tem potrdila, da bo družba SAS, ki je imela težave pri pridobivanju posojil pri kreditnih institucijah v okviru švedske sheme poroštev za posojila, upravičena bodisi do pomoči iz te sheme bodisi do priglašenega novega poroštva, ne pa do obeh ukrepov.
Komisija je s sklepoma z dne 15. aprila 2020(3) in z dne 24. aprila 2020(4) priglašena ukrepa opredelila kot državni pomoči, ki sta na podlagi člena 107(2)(b) PDEU združljivi z notranjim trgom. V skladu s to določbo je pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, združljiva z notranjim trgom.
Letalska družba Ryanair je vložila tožbi za razglasitev ničnosti teh sklepov, vendar sta bili ti tožbi zavrnjeni s sodbama Splošnega sodišča(5).
Pritožbi, ki ju je družba Ryanair vložila zoper ti sodbi, je Sodišče zavrnilo(6) in v tem okviru potrdilo, da se lahko ukrepi pomoči, sprejeti v odgovor na posledice pandemije covida-19, zakonito pridržijo samo enemu podjetju, čeprav je ta pandemija vplivala tudi na konkurente tega podjetja.
Presoja Sodišča
Sodišče je najprej potrdilo analizo Splošnega sodišča, v skladu s katero je pomoč, dodeljena na podlagi člena 107(2)(b) PDEU in namenjena za odziv na izjemni dogodek, kot v obravnavani zadevi, lahko omejena na samo eno podjetje, z izključitvijo vseh drugih podjetij, ki jim je nastala škoda.
V zvezi s tem je Sodišče navedlo, da iz besedila člena 107(2)(b) PDEU v povezavi s ciljem te določbe nikakor ne izhaja, da bi bila za združljivo z notranjim trgom lahko razglašena le pomoč, ki bi bila dodeljena vsem podjetjem, ki jim je nastala škoda, ki jo je povzročil izjemni dogodek.
Res je, da če bi Komisija ob preučitvi ukrepa pomoči na podlagi te določbe ugotovila, da izbira upravičenca ni v skladu s ciljem nadomestitve škode, ki jo je neposredno povzročil med drugim izjemni dogodek, in da tako ustreza drugim preudarkom, ki s tem ciljem niso povezani, navedenega ukrepa ne bi bilo mogoče razglasiti za združljivega z notranjim trgom.
Vendar zgolj to, da je pomoč med več podjetji, ki bi jim lahko zaradi izjemnega dogodka nastala škoda, dodeljena le enemu podjetju, še ne pomeni, da se ta pomoč nujno nanaša na druge cilje, ne pa na cilj, ki se uresničuje s členom 107(2)(b) PDEU, ali da je dodeljena samovoljno.
V tem okviru je Sodišče zavrnilo tudi trditev družbe Ryanair, da cilj te določbe pomeni, da zadevna država članica deluje kot „zavarovalnica v skrajni sili“, ki ponuja enako zaščito vsem podjetjem, ki so izpostavljena nekaterim izrednim dogodkom, ker taka razlaga ne izhaja niti iz besedila niti iz cilja člena 107(2)(b) PDEU.
Zato Splošno sodišče s tem, da je ugotovilo, da je Komisija kljub temu, da vsa podjetja, ki jim je nastala škoda, povzročena s pandemijo covida-19, niso bila upravičenci do zadevnih ukrepov, te ukrepe upravičeno opredelila kot pomoči, ki so na podlagi člena 107(2)(b) PDEU združljive z notranjim trgom, ni napačno uporabilo prava.
Poleg tega v nasprotju s tem, kar je trdila družba Ryanair, to, da je Komisija švedsko shemo poroštev za posojila za združljivo z notranjim trgom razglasila na podlagi člena 107(3)(b) PDEU, tej instituciji ni preprečevalo, da novo poroštvo, ki ga je priglasila Kraljevina Švedska, razglasi za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(2)(b) PDEU. Ker je namreč dogodek, kot je pandemija covida-19, mogoče opredeliti kot „izjemni dogodek“ v smislu zadnjenavedene določbe in kot dogodek, ki povzroči „resno motnjo v gospodarstvu“ v smislu prvonavedene določbe, Pogodba DEU ne nasprotuje hkratni uporabi navedenih določb, če so izpolnjeni pogoji za uporabo vsake od njih.
Dalje, Sodišče je v okviru nadzora sorazmernosti ob tem, da je potrdilo, da znesek individualne pomoči, dodeljene na podlagi člena 107(2)(b) PDEU, ne more biti višji od škode, ki je upravičencu do te pomoči nastala zaradi zadevnega izjemnega dogodka, zavrnilo očitke družbe Ryanair, da bi moralo Splošno sodišče upoštevati morebitno prekomerno nadomestilo družbe SAS glede na škodo, ki je nastala drugim letalskim družbam, ki delujejo na Švedskem in Danskem. Sodišče je v zvezi s tem na eni strani poudarilo, da vprašanje, ali oziroma v kolikšnem obsegu je zaradi pandemije covida-19 škoda nastala tudi drugim družbam, očitno ni upoštevno za presojo morebitnega prekomernega nadomestila v korist družbe SAS. Ker na drugi strani Kraljevini Danski in Kraljevini Švedski ni bilo treba upoštevati celotne škode, ki jo je povzročila pandemija covida-19, ali pomoči zagotoviti vsem podjetjem, ki jim je nastala škoda, odobritev dodelitve pomoči na podlagi člena 107(2)(b) PDEU zgolj družbi SAS ne more biti pogojena z dokazom Komisije, da je škoda, ki jo je povzročila ta pandemija, nastala le temu podjetju.
Poleg tega je Splošno sodišče pravilno ugotovilo, da v primeru pomoči v obliki poroštva za kreditno linijo znesek pomoči, dodeljene upravičencu, ki ga mora Komisija upoštevati pri ugotavljanju obstoja morebitnega prekomernega nadomestila, načeloma ustreza razliki v obrestni meri, odobreni navedenemu prejemniku s poroštvom ali brez poroštva ob sprejetju njenega sklepa. Komisiji pa, nasprotno, pri tej določitvi ni treba upoštevati morebitne prednosti, ki bi jo upravičenec od nje imel posredno, kot je konkurenčna prednost, ki bi glede na okoliščine primera izhajala iz dejstva, da je bil edini prejemnik pomoči.
Sodišče je potrdilo tudi ugotovitev Splošnega sodišča, da zadevna ukrepa nista v nasprotju z načelom prepovedi diskriminacije zgolj zato, ker sta nujno izključna, saj pravo Unije državam članicam omogoča, da če so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 107 PDEU, dodelijo individualne pomoči.
V zvezi s tem je Sodišče opozorilo, da člen 107(1) PDEU sicer določa načelo nezdružljivosti ukrepov, ki izpolnjujejo pogoje iz te določbe, med katerimi je zahteva po selektivnosti, z notranjim trgom, vendar odstavka 2 in 3 istega člena določata nekatere izjeme od navedenega načela. Iz tega izhaja, da državnih pomoči, ki so dodeljene za dosego cilja, ki je priznan v teh izjemah, in v mejah tega, kar je potrebno in sorazmerno za uresničitev tega cilja, ni mogoče šteti za nezdružljive z notranjim trgom zgolj na podlagi značilnosti ali učinkov, ki so neločljivo povezani z vsako državno pomočjo, in sicer zlasti iz razlogov v zvezi s tem, da je pomoč selektivna ali da izkrivlja konkurenco.
V tem okviru je Sodišče poleg tega zavrnilo trditev družbe Ryanair, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker ni uporabilo načela prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva iz člena 18 PDEU, temveč je zadevna ukrepa preučilo glede na člen 107(2)(b) PDEU. V skladu z ustaljeno sodno prakso se namreč člen 18 PDEU samostojno uporablja le v položajih, urejenih s pravom Unije, za katere Pogodba DEU ne določa posebnih pravil o prepovedi diskriminacije. Po mnenju Sodišča pa izjeme iz člena 107(2) in (3) PDEU pomenijo taka posebna pravila.
Splošno sodišče s tem, da je zavrnilo očitke družbe Ryanair, ki so se nanašali na kršitev določb o svobodi opravljanja storitev in svobodi ustanavljanja, prav tako ni napačno uporabilo prava. Sodišče je v zvezi s tem navedlo, da bi morala družba Ryanair za ugotovitev, da sta zadevna ukrepa pomenila oviro za svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev, ker sta koristila le družbi SAS, dokazati, da sta imela ta ukrepa omejevalne učinke, ki presegajo tiste, ki so neločljivo povezani z državno pomočjo, dodeljeno v skladu z zahtevami iz člena 107(2)(b) PDEU. Vendar je družba Ryanair v svojih trditvah zgolj grajala izbiro družbe SAS kot edine upravičenke do zadevnih ukrepov in posledice te izbire, čeprav je ta izbira neločljivo povezana s selektivnostjo teh ukrepov.
Nazadnje, Sodišče je zavrnilo pritožbeni razlog, ki se je nanašal na to, da naj bi Splošno sodišče kršilo zahteve po obrazložitvi sklepov Komisije o nenasprotovanju zadevnim ukrepom, in posledično pritožbi družbe Ryanair v celoti.