Združeni zadevi T-57/04 in T-71/04

Budějovický Budvar, národní podnik in Anheuser-Busch, Inc.

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu

(znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti, ki vsebuje izraze ‚AB‘, ‚genuine‘, ‚budweiser‘, ‚king of beers‘ – Prejšnja mednarodna besedna znamka BUDWEISER – Označbe porekla, registrirane na podlagi Lizbonskega aranžmaja – Člen 8(1)(b) in (4) Uredbe (ES) št. 40/94 – Sprejetje in delna zavrnitev ugovora“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika neregistrirane znamke ali drugega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(4))

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika neregistrirane znamke ali drugega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(4))

1.      Člen 8(4) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti dovoljuje vložitev ugovora zoper prijavo znamke Skupnosti na podlagi znaka, ki ni prejšnja znamka.

V skladu s členom 8(4) navedene uredbe mora biti ta znak uporabljen v gospodarskem prometu in mora imeti več kot zgolj lokalni pomen. V skladu s pravom države članice, ki se uporabi za ta znak, morajo biti pravice, ki iz tega izhajajo, pridobljene pred datumom vložitve prijave znamke Skupnosti ali pred datumom prednostne pravice, navedene v podporo prijave znamke Skupnosti. V skladu s pravom države članice, ki se uporabi za ta znak, slednji imetniku vedno podeljuje pravico do prepovedi uporabe poznejše znamke.

Ker se člen 8(4) Uredbe št. 40/94 nahaja v delu, namenjenem relativnim razlogom za zavrnitev, in ob upoštevanju člena 74 iste uredbe je dokazno breme glede tega, da zadevni znak daje pravico do prepovedi uporabe poznejše znamke, na strani stranke, ki ugovarja pred Uradom za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli).

V tem okviru je treba med drugim upoštevati navedeno nacionalno zakonodajo in sodne odločbe, izdane v zadevni državi članici. Ugovarjajoča stranka mora na podlagi tega dokazati, da zadevni znak spada na področje uporabe prava navedene države članice in da naj bi le-to omogočalo, da se prepove uporaba poznejše znamke. Poleg tega mora ugovarjajoča stranka v smislu navedenega člena 8(4) predložiti dokaz glede znamke Skupnosti, katere registracija se zahteva.

(Glej točke 85, 86, 88 in 89.)

2.      Ni bilo dokazano, da označbe porekla ČESKOBUDĚJOVICKÉ PIVO (BUDWEISER BIER), BUDĚJOVICKÉ PIVO – BUDVAR (BUDWEISER BIER – BUDVAR), BUDĚJOVICKÝ BUDVAR (BUDWEISER BUDVAR) in BUDĚJOVICKÉ PIVO (BUDWEISER BIER), registrirane za pivo pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) na podlagi Lizbonskega aranžmaja in ki se v smislu člena 8(4) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti uporabljajo v gospodarskem prometu in nimajo zgolj lokalnega pomena, na podlagi upoštevnega francoskega prava dajejo pravico do prepovedi uporabe figurativne znamke, ki vsebuje izraze „AB“, „genuine“, „budweiser“, „king of beers“, katere registracija kot znamke Skupnosti je bila zahtevana za druge proizvode, in ne za pivo, iz razredov 16, 21, 25 in 30 v smislu Nicejskega aranžmaja. Ni bil namreč predložen dokaz, da so te označbe porekla prepoznavne v Franciji oziroma da bi uporaba zadevne geografske označbe, posebej za proizvode, na katere se nanaša prijavljena figurativna znamka, lahko povzročila zlorabo ali zmanjšanje prepoznavnosti – če naj bi ta bila dokazana na francoskem ozemlju – zadevnih označb porekla, kot to zahteva francosko pravo kot pogoj za varstvo označb porekla, registriranih na podlagi Lizbonskega aranžmaja, zoper uporabo geografskega imena za proizvode ali storitve, ki niso podobni.

(Glej točki 211 in 218.)