Zadeva T-73/04
Le Carbone-Lorraine
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg elektrotehničnih in mehanskih ogljikovih in grafitnih proizvodov – Smernice o načinu določanja glob – Teža in trajanje kršitve – Olajševalne okoliščine – Sodelovanje v upravnem postopku – Načelo sorazmernosti – Načelo enakega obravnavanja“
Povzetek sodbe
1. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Zapletena kršitev
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)
2. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Globe – Enotna kršitev
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))
3. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Uporaba s strani Komisije – Avtonomija glede na presojo, ki jo opravijo organi oblasti tretjih držav
(člena 3(1)(g) ES in 81 ES)
4. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Upoštevanje učinkov celotne kršitve
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))
5. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Določitev cen – Obveznost Komisije, da se pri presoji učinka kršitve sklicuje na konkurenco, ki bi obstajala, če ne bi bilo te kršitve
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)
6. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Pomen sodelovanja vsakega podjetja
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Skupni promet zadevnega podjetja – Promet, narejen z blagom, ki je predmet kršitve
(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))
8. Konkurenca – Globe – Odločba o naložitvi glob – Obveznost obrazložitve
(člen 253 ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Odvračilni učinek – Splošna zahteva, ki mora voditi Komisijo pri izračunu glob
(Uredba Sveta št. 17, člen 15; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)
10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Vzpostavitev programa uskladitve za uskladitev s konkurenčnimi pravili Skupnosti
(člen 81 ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)
11. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Pasivna vloga podjetja ali vloga podjetja „sledi mojemu vodji“
(Uredba Sveta št. 17, člen 15; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, prva alinea)
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine
(Uredba Sveta št. 17, člen 15; Uredba Komisije št. 2842/98; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3)
13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Drugačno ravnanje, kot je bilo dogovorjeno z omejevalnim sporazumom
(Uredba Sveta št. 17, člen 15; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, druga alinea)
14. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Prenehanje kršitev pred posredovanjem Komisije
(Uredba Sveta št. 17, člen 15; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, tretja alinea)
15. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Znižanje zneska globe zaradi sodelovanja, ki je omogočilo ugotoviti stopnjo sodelovanja drugega podjetja
(Uredba Sveta št. 17, člen 15; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, šesta alinea)
16. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Znižanje zneska globe zaradi sodelovanja inkriminiranega podjetja
(Uredba Sveta št. 17; Obvestilo Komisije 96/C 207/04, točka D(2))
17. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Finančni položaj zadevnega podjetja
(Uredba Sveta št. 17, člen 15)
1. V okviru uporabe člena 81 ES je treba zadevni trg opredeliti zato, da se ugotovi, ali lahko sporazum prizadene trgovino med državami članicami in ali je njegov cilj oziroma posledica preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na skupnem trgu. Zato mora Komisija zadevni trg v odločbi, izdani na podlagi člena 81 ES, opredeliti samo, če brez take opredelitve ne bi bilo mogoče ugotoviti, ali lahko sporazum, sklep podjetniškega združenja ali usklajeno ravnanje prizadenejo trgovino med državami članicami in je njihov cilj oziroma posledica preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na skupnem trgu.
Komisija ni dolžna opredeliti zadevnih trgov proizvodov, da bi preučila težo kršitve za vsako skupino zadevnih proizvodov. V skladu s Smernicami za določitev glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, je treba namreč pri oceni teže kršitve upoštevati naravo kršitve, njen dejanski vpliv na trg, na katerem se to lahko meri, in obseg zadevnega geografskega trga. Komisija pa na podlagi Smernic ni dolžna posebej analizirati učinka omejevalnega sporazuma za vsako zadevno skupino proizvodov. Poleg tega Komisija pri enotni zapleteni kršitvi glede več proizvodov ni dolžna ločeno analizirati vsakega elementa upoštevane kršitve niti razdeliti zneska globe glede na te različne elemente, kot tudi ni dolžna preučiti teže vsake kršitve, kadar naloži enotno globo podjetju, ki je storilo več kršitev, ker ta ugotovitev ne more omogočiti poljubne skupinske kazni za podjetja, udeležena v omejevalnem sporazumu.
V skladu s točko 1 A, šesti odstavek, zgoraj navedenih smernic se za omejeno prisotnost na trgu morda lahko določi manjši izhodiščni znesek v okviru tega „različnega obravnavanja“ podjetij, vpletenih v omejevalni sporazum. Poleg tega mora Komisija pri presoji olajševalnih okoliščin preučiti relativni pomen udeležbe vsakega zadevnega podjetja.
(Glej točke 36, 45, 46 in od 48 do 52.)
2. Pri uporabi člena 81 ES Komisija lahko začne samo en postopek za ravnanja glede več različnih proizvodov, ker lahko tak postopek pripelje do sprejetja samo ene odločbe, v kateri je ugotovljeno, da je eno podjetje storilo več ločenih kršitev, in s katero se mu naloži ustrezne ločene globe, pri čemer se spoštuje omejitve, določene s členom 15(2) Uredbe št. 17. Če Komisija meni, da so vsi proizvodi, na katere se nanaša postopek, predmet enotne zapletene kršitve, se lahko odloči, da sprejme eno samo odločbo, s katero naloži enotno globo vsem zadevnim podjetjem, pri čemer ta odločitev ni niti nelogična niti v nasprotju z načelom dobrega upravljanja.
(Glej točke 56 in od 63 do 66.)
3. Praksa organov tretjih držav, pristojnih za varstvo proste konkurenco, se ne more zahtevati od Komisije, ki je pristojna za izvajanje in usmerjanje konkurenčne politike Skupnosti. Organi oblasti teh držav morajo namreč znotraj svojih teritorialnih pristojnosti svoje pristojnosti uresničevati ob upoštevanju zahtev teh držav. Elementi, ki so podlaga pravnim redom drugih držav s področja konkurence, ne obsegajo le posebnih namenov in specifičnih ciljev, temveč imajo za posledico sprejetje posebnih materialnih pravil in zelo različne pravne posledice na upravnem, kazenskem ali civilnem področju, potem ko so organi oblasti teh držav ugotovili kršitve konkurenčnih predpisov. Nasprotno, drugačen je pravni položaj, kadar za podjetje na področju konkurence veljajo izključno pravo Skupnosti in pravo ene države članice ali več teh, to je ko se omejevalni sporazum omejuje izključno na področje teritorialne uporabe pravnega reda Skupnosti.
Iz tega izhaja, da poskuša Komisija, kadar sankcionira nezakonito ravnanje enega podjetja, tudi če to ravnanje izhaja iz mednarodnega omejevalnega sporazuma, zavarovati prosto konkurenco znotraj skupnega trga, ki je na podlagi člena 3(1)(g) ES temeljni cilj Skupnosti. Zaradi specifičnosti značaja pravnega dobra, zaščitenega na ravni Skupnosti, se lahko presoja, ki jo izvede Komisija na podlagi svojih pristojnosti na tem področju, bistveno razlikuje od presoje organov oblasti tretjih držav.
(Glej točke od 57 do 60.)
4. Kadar Komisija meni, da so vsi sporazumi in/ali usklajena ravnanja samo ena zapletena kršitev, ni dolžna zaradi presoje izhodiščnega zneska globe konkretno preučiti protipravna ravnanja na vsakem od zadevnih trgov, niti upoštevati dejanskega ravnanja, ki naj bi ga podjetje sprejelo, mora pa upoštevati učinke, ki izhajajo iz kršitve kot celote.
(Glej točke 80, 89, 90, 95, 97 in 102.)
5. Komisija se mora pri presoji dejanskega vpliva kršitve na trg opirati na konkurenco, ki bi normalno obstajala, če ne bi bilo kršitve.
Pri omejevalnem sporazumu o cenah lahko Komisija o učinkih kršitve sklepa iz dejstva, da so člani omejevalnega sporazuma sprejeli ukrepe za uporabo dogovorjenih cen na primer s tem, da so jih sporočali strankam, da so svojim zaposlenim naročali, naj jih uporabijo kot pogajalsko osnovo, in da so nadzorovali njihovo uporabo s strani konkurentov in svoje prodajne službe. Za sklepanje o vplivu na trg namreč zadošča, da so se dogovorjene cene uporabljale kot podlaga za določanje posameznih transakcijskih cen, zaradi česar je bil pogajalski prostor strank omejen.
Vendar pa v primeru ugotovitve izvajanja omejevalnega sporazuma od Komisije ni mogoče zahtevati, da mora sistematično dokazati, da so sporazumi zadevnim podjetjem dejansko omogočili, da so dosegla višje transakcijske cene, kot bi jih, če ne bi bilo omejevalnega sporazuma. V zvezi s tem ni mogoče sprejeti trditve, da se lahko pri določanju teže kršitve upošteva samo dejstvo, da bi bila višina transakcijskih cen brez dogovarjanja drugačna. Poleg tega ne bi bilo sorazmerno, če bi se zahteval tak dokaz, za katerega bi se porabilo veliko sredstev, saj bi bili potrebni hipotetični izračuni, ki bi temeljili na ekonomskih modelih, katerih natančnost sodišče le težko preveri in katerih zanesljivost nikakor ni dokazana.
Za oceno teže kršitve je namreč odločilno, ali so udeleženci omejevalnega sporazuma storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi njihovi nameni imeli konkretne učinke. Ti udeleženci ne morejo v svojo korist navajati zunanjih dejavnikov, ki so ovirali njihova prizadevanja, in jih razlagati kot dejavnike, ki upravičujejo zmanjšanje globe.
Komisija lahko torej na podlagi izvajanja omejevalnega sporazuma upravičeno sklepa, da je vplival na trg, ne da bi bi bilo treba velikost tega vpliva natančno izmeriti.
Čeprav bi domnevali, da Komisija konkretnega vpliva omejevalnega sporazuma ni dokazala v pravno zadostni meri, je opredelitev kršitve za „zelo resno“ še vedno primerna. Trije vidiki, ki jih je treba upoštevati pri oceni teže kršitve v skladu s Smernicami za določitev glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, in sicer narava kršitve, njen dejanski vpliv na trg, na katerem se lahko izmeri, in obseg zadevnega geografskega trga, namreč nimajo enake teže v okviru celotne presoje. Narava kršitve ima odločilno vlogo zlasti pri opredeljevanju „zelo resnih“ kršitev. V zvezi s tem iz opisa zelo resnih kršitev v teh smernicah izhaja, da so lahko sporazumi ali usklajena ravnanja, katerih namen je zlasti določanje cen, že zaradi svoje narave opredeljeni kot „zelo resni“, ne da bi bilo treba taka ravnanja opredeliti na podlagi posebnega vpliva ali geografske razsežnosti. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da čeprav so v opisu resnih kršitev izrecno navedeni vpliv na trg in učinki na obsežna območja skupnega trga, pa v opisu zelo resnih kršitev ni nikakršnih zahtev glede dejanskega vpliva na trg niti glede učinkov na natančno določeno geografsko območje.
(Glej točke od 83 do 87 in 91.)
6. Pri določitvi globe za kršitev konkurenčnih pravil na podlagi Smernic za določitev glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, je treba razlikovati med težo kršitve, ki se uporablja za določitev izhodiščnega zneska globe, in presojo relativnega obsega udeležbe vsakega od zadevnih podjetij pri kršitvi, kar je treba preučiti pri morebitni uporabi obteževalnih ali olajševalnih okoliščin.
(Glej točko 100.)
7. Komisija pri določanju višine glob v skladu s težo in trajanjem kršitev ni dolžna opraviti izračuna na podlagi zneskov, ki temeljijo na prometu zadevnih podjetij in še zlasti na celotnem prometu, ustvarjenem z zadevnimi proizvodi. Čeprav ni mogoče zanikati, da je ta promet primerna podlaga za ocenitev škode, povzročene konkurenci na trgu zadevnih proizvodov, in relativnega pomena udeležencev omejevalnega sporazuma glede na zadevne proizvode, ostaja dejstvo, da ta dejavnik še zdaleč ni edino merilo, na podlagi katerega mora Komisija presoditi težo kršitve. Temu elementu bi se pripisalo prevelik pomen, če bi se presoja sorazmernosti izhodiščnega zneska globe omejila na primerjavo navedenega zneska s prometom zadevnih proizvodov. Narava kršitve, njen dejanski vpliv, geografske razsežnosti zadevnega trga in potreben odvračilni učinek globe lahko prav tako upravičujejo zgoraj navedeni znesek.
(Glej točke 114, 118 in 119.)
8. Glede določanja glob zaradi kršitve konkurenčnega prava Komisija svojo obveznost obrazložitve izpolni, ko v odločbi navede elemente presoje, na podlagi katerih je lahko določila težo in trajanje kršitve, ne da bi morala v njej navesti podrobnejšo obrazložitev ali številčne podatke v zvezi z metodo izračuna globe. Da bi se spoštovala obveznost obrazložitve, ni treba navesti številčnih podatkov v zvezi z metodo izračuna glob, pa naj bodo ti podatki še tako koristni.
Glede obrazložitve izhodiščnih zneskov v absolutnem smislu so globe instrument konkurenčne politike Komisije, ki mora imeti diskrecijsko pravico pri določanju njihove višine, da bi ravnanje podjetij usmerila k spoštovanju pravil o konkurenci. Poleg tega je treba preprečiti, da bi gospodarski subjekti zlahka predvideli višino glob. Zato ni mogoče zahtevati, da bi morala Komisija v zvezi s tem predložiti druge elemente obrazložitve, ki se ne nanašajo na težo in trajanje kršitve.
(Glej točki 129 in 130.)
9. Glede na to, da je odvračilnost eden od namenov globe zaradi kršitve konkurenčnih pravil, je zahteva po njeni zagotovitvi splošna zahteva, ki mora voditi Komisijo ves čas postopka izračuna glob in ne pomeni nujno, da mora biti poseben del tega izračuna tudi skupna ocena vseh upoštevnih okoliščin zaradi doseganja tega namena.
Komisija v Smernicah za določitev glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, ni določila metodologije ali individualiziranih dejavnikov za upoštevanje cilja odvračanja, ki bi, če bi bili izrecno določeni, lahko bili zavezujoči. V točki 1 A, četrti odstavek, Smernic je v kontekstu navedb v zvezi s presojo teže kršitve navedeno le, da bo treba določiti kazen na ravni, ki naj zagotavlja, da ima dovolj odvračilni učinek.
(Glej točki 131 in 132.)
10. Čeprav je pomembno, da podjetje sprejme ukrepe, da bi preprečilo, da bi njegovi uslužbenci v prihodnosti ponovno kršili Skupnostno konkurenčno pravo, na primer z vzpostavitvijo programa skladnosti s pravili o konkurenci, to dejstvo v ničemer ne spreminja dejstva ugotovljene kršitve. Pri določitvi višine globe zaradi kršitve konkurenčnih pravil Komisija torej take okoliščine ni dolžna upoštevati niti kot olajševalne okoliščine niti v okviru upoštevanja odvračilnega učinka globe, a fortiori kadar je zadevna kršitev očitna kršitev člena 81 ES. Glede tega dejstvo, da je te ukrepe podjetje sprejelo pred posredovanjem Komisije, ni pomembno. Poleg tega ni mogoče določiti stopnje učinkovitosti notranjih ukrepov, ki jih podjetje sprejme za preprečitev ponovnih kršitev konkurenčnega prava.
(Glej točke 143, 144 in 231.)
11. Če je pri kršitvi ugotovljena „izključno pasivna vloga podjetja ali vloga podjetja ,sledi mojemu vodji‘“, je to olajševalna okoliščina v skladu s točko 3, prva alinea, Smernic za določitev glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, ker ta pasivna vloga pomeni, da podjetje „ni izstopalo“, to pomeni, da ni dejavno sodelovalo pri oblikovanju enega ali več protikonkurenčnih sporazumov.
Med elementi, ki kažejo na pasivno vlogo podjetja v okviru omejevalnega sporazuma, se lahko upošteva njegovo, v primerjavi z „navadnimi“ udeleženci omejevalnega sporazuma, znatno bolj neredno sodelovanje na sestankih in pozen vstop na trg, ki je predmet kršitve, neodvisno od njegove udeležbe pri tej, oziroma tudi obstoj izrecnih izjav predstavnikov tretjih podjetij, ki so bila udeležena pri kršitvi, o tem. Ni dovolj torej, da zadevno podjetje v nekaterih obdobjih omejevalnega sporazuma ali za nekatere dogovore omejevalnega sporazuma „ni izstopalo“. Poleg tega se pristop, po katerem se presojajo ravnanja podjetja, razlikuje glede na predmet zadevnih sporazumov ali usklajenih ravnanj, zdi vsaj teoretičen, kadar so ti sporazumi in ravnanja del splošne strategije, ki določa ravnanje udeležencev kartela na trgu in omejuje njihovo poslovno svobodo, katere namen je zasledovati enak protikonkurenčni cilj in enoten gospodarski cilj, in sicer izkrivljanje običajnega gibanja cen in omejevanje konkurence na zadevnem trgu.
Poleg tega dejstvo, da je podjetje nehalo sodelovati pri omejevalnem sporazumu samo nekaj mesecev pred drugimi udeleženci kartela, ne upravičuje zmanjšanja zneska globe zaradi olajševalne okoliščine, ki se nanaša na „izključno pasivno vlogo ali vlogo ,sledi mojemu vodji‘ pri kršitvi“.
(Glej točke 163, 164, 179, 180 in 184.)
12. Kadar Komisija v odločbi uporabi metodo, predstavljeno v Smernicah za določitev glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, in ugotovi, da za zadevno podjetje ne obstajajo olajševalne okoliščine, lahko to podjetje predlaga sodišču Skupnosti, naj upošteva olajševalne okoliščine in soodvisno zmanjša znesek globe, čeprav tega ni zahtevalo v odgovoru na obvestilo ugotovitvah o možnih kršitvah.
V členu 4 Uredbe št. 2842/98 o zaslišanju pogodbenic v nekaterih postopkih na podlagi člena [81 ES] in [82 ES] – v katerem je določeno, da pogodbenice, ki želijo izraziti svoja stališča o ugovorih proti njim, to storijo pisno, v svojih pisnih pripombah pa lahko navedejo vse zadeve, ki so za njihovo obrambo pomembne – se ne zahteva, naj podjetja, na katera je bilo naslovljeno obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, posebej formalizirajo zahtevke za priznanje olajševalnih okoliščin.
Poleg tega je obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah pripravljalni akt v primerjavi z odločbo, ki pomeni končanje postopka ter v kateri Komisija odloči o odgovornosti podjetij in po potrebi o kaznih, ki jim jih je treba naložiti.
Komisija mora za določitev zneska globe upoštevati vse okoliščine primera ter zlasti težo in trajanje kršitve, ki sta merili, izrecno navedeni v členu 15(2) Uredbe št. 17. Komisija mora, če je kršitev zagrešilo več podjetij, preizkusiti relativno težo udeležbe vsakega izmed teh podjetij pri kršitvi, da bi se ugotovilo, ali v zvezi z njimi obstajajo obteževalne ali olajševalne okoliščine. V točkah 2 in 3 zgoraj navedenih Smernic, od katerih se Komisija ne more oddaljiti, je določena individualizacija osnovnega zneska globe glede na nekatere obteževalne in olajševalne okoliščine, ki so značilne za vsako zadevno podjetje.
(Glej točke od 188 do 194.)
13. Za ugotovitev, ali mora biti podjetje upravičeno do upoštevanja olajševalne okoliščine zaradi dejanskega neizvajanja kršitvenih sporazumov v skladu s točko 3, druga alinea, Smernic za določitev glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, je treba preveriti, ali se je tožeča stranka v obdobju, v katerem je pristopila k tem sporazumom, dejansko izognila njihovemu izvajanju s tem, da se je na trgu obnašala konkurenčno, oziroma vsaj, ali je očitno in bistveno kršila obveznosti za izvajanje omejevalnega sporazuma, tako da je motila njegovo delovanje.
(Glej točko 196.)
14. Podjetje, ki je sodelovalo pri kršitvi konkurenčnega prava Skupnosti, ne more biti upravičeno do upoštevanja olajševalne okoliščine na podlagi točke 3, tretja alinea, Smernic za določitev glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, če je odpravilo protikonkurenčna ravnanja po posredovanju organov za konkurenco tretjih držav.
(Glej točko 230.)
15. Pri določitvi višine globe zaradi kršitve konkurenčnega prava Skupnosti je zmanjšanje globe zaradi sodelovanja v upravnem postopku upravičeno le, kadar ravnanje zadevnega podjetja Komisiji omogoča, da lažje ugotovi obstoj kršitve in jo glede na okoliščine primera odpravi.
Predložitev informacij, na podlagi katerih je Komisija lahko strožje presojala stopnjo sodelovanja enega od podjetij, udeleženih v kartelu, v postopku za določitev zneska globe in ki so torej olajšale nalogo Komisije med preiskavo, je lahko „učinkovito sodelovanje podjetij v postopkih zunaj področja uporabe obvestila o ugodni obravnavi“ v smislu točke 3, šesta alinea, Smernic za določitev glob, naloženih na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ.
Ker pa se te informacije o protikonkurenčnih ravnanjih, ki so predmet preiskave, nanašajo na drugo območje, kot območje, ki je predmet preiskave, jih ni mogoče upoštevati.
(Glej točke 238, 239 in 253.)
16. Komisija ima v zvezi z metodo izračuna globe zaradi kršitve konkurenčnega prava Skupnosti široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku in sme pri tem upoštevati več dejstev, med katerimi je tudi sodelovanje zadevnih podjetij med preiskavo, ki jo opravljajo službe te institucije. Prav tako ima široko diskrecijsko pravico pri presoji kakovosti in koristnosti sodelovanja podjetja, predvsem v primerjavi z drugimi podjetji. Ob upoštevanju te diskrecijske pravice, ki se – zlasti z navedbo v obvestilu o neobdavčitvi glob ali njihovem zmanjšanju – kaže predvsem v navedbi razpona od 10 do 50 % za obseg zmanjšanja, pri čemer največje, 50-odstotno zmanšanje, ne izhaja samodejno iz ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji iz točke D(2), prva in druga alinea, tega obvestila.
Komisija lahko presojo zneska zmanjšanja opre na dejstvo, da so dokazi, ki jih je predložilo zadevno podjetje, imeli samo majhno dodano vrednost glede na dokaze, ki jih je že imela, ter da se je sodelovanje navedenega podjetja začelo po prejemu zahteve za informacije na podlagi člena 11 Uredbe št. 17.
Po eni strani namreč zmanjšanje glob pri sodelovanju podjetij, ki so bila udeležena pri kršitvah konkurenčnega prava Skupnosti, temelji na preudarku, da tako sodelovanje Komisiji olajša njeno nalogo, ki je v tem, da se ugotovi obstoj kršitve in da se glede na okoliščine s kršitvijo preneha. Komisija ne more prezreti koristnosti predložene informacije, ki je nujno odvisna od dokazov, ki jih že ima. Če je v zvezi s tem temeljna razlika na podlagi točk B, C in D obvestila o ugodni obravnavi koristnost predložene informacije, lahko Komisija uporabi merilo koristnosti pri določitvi višine zmanjšanja za vsako vrsto zmanjšanja globe, določeno v navedenih točkah.
Po drugi strani Komisija v okviru celostne presoje lahko upošteva dejstvo, da ji je to podjetje dokumente predložilo šele po prejetju zahteve za informacije, vendar pa te okoliščine ni mogoče šteti za odločilno za zmanjšanje pomena sodelovanja podjetja na podlagi točke D(2), prva alinea, obvestila o neobdavčitvi glob ali zmanjšanju njihovega zneska v zadevah v zvezi z omejevalnimi sporazumi.
(Glej točke od 271 do 274, 276, 277, 279 in 283.)
17. Čeprav Komisija pri določanju zneska globe zaradi kršitve konkurenčnega prava Skupnosti ni dolžna upoštevati finančnega primanjkljaja zadevnega podjetja, saj bi priznanje take obveznosti privedlo do dajanja neupravičene konkurenčne prednosti podjetjem, ki so najmanj prilagojena razmeram na trgu, pa Komisija lahko odloči, da zmanjša znesek globe zaradi resnih finančnih težav, povezanih z več nedavno naloženimi globami za sočasno storjene kršitve konkurenčnega prava, ker meni, da za zagotovitev odvračilnega učinka ni potrebno, da bi se temu podjetju naložilo plačilo celotnega zneska globe.
(Glej točke 308, 314 in 315.)