SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE (peti senat)
z dne 9. septembra 2004(*)
„Znamka Skupnosti – Zastopanje po odvetniku – Očitna nedopustnost“
V zadevi T-14/04,
Alto de Casablanca, SA, s sedežem v Casablanci (Chile), ki jo zastopa A. Pluckrose,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa O. Montalto, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT je bila
Bodegas Julián Chivite, SL, s sedežem v Cintruénigu (Španija),
zaradi predloga za razveljavitev odločbe drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 4. novembra 2003 (zadeva R 18/2003-2) glede prijave za registracijo besedne znamke VERAMONTE kot znamke Skupnosti,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (peti senat),
v sestavi P. Lindh, predsednica, R. García-Valdecasas in J. D. Cooke, sodnika,
sodni tajnik: H. Jung,
sprejema naslednji
Sklep
Dejansko stanje in postopek
1 Tožeča stranka je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 14. januarja 2004, vložila tožbo zoper odločbo drugega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 4. novembra 2003 (zadeva R 18/2003-2).
2 V tožbi je navedeno, da tožečo stranko zastopa g. Pluckrose, patentni zastopnik Chartered Institute of Patent Agents (združenje patentnih zastopnikov Združenega kraljestva). G. Pluckrose trdi, da je „registered trade mark attorney“ (svetovalec za znamke), „European Patent Attorney“ (svetovalec za evropski patent) in „European Trade Mark Attorney“ (svetovalec za evropske znamke). Tožbo je podpisal g. Pluckrose.
3 Sodišče prve stopnje je 13. maja 2004 v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 svojega poslovnika pozvalo UUNT, naj predloži stališča, omejena na dopustnost tožbe glede na dejstvo, da g. Pluckrose ni odvetnik. UUNT je to zahtevo 7. junija 2004 izpolnil.
Pravo
4 Na podlagi člena 111 Poslovnika Sodišča prve stopnje lahko Sodišče prve stopnje, če je tožba očitno nedopustna ali očitno brez pravne podlage, ne da bi nadaljevalo postopek, odloči z obrazloženim sklepom.
5 V tem primeru Sodišče prve stopnje meni, da je bilo o primeru dovolj dobro poučeno na podlagi pisnih vlog strank in bo na podlagi tega člena odločilo, ne da bi nadaljevalo postopek.
6 Na podlagi člena 19 Statuta Sodišča, ki se na podlagi člena 53 istega statuta uporablja v postopku pred Sodiščem prve stopnje, mora nepriviligirane stranke pred sodišči Skupnosti zastopati odvetnik. V skladu s členom 19, četrti odstavek, Statuta Sodišča „[l]e odvetnik, ki je vpisan v imenik odvetnikov v eni od držav članic ali drugi državi, ki je podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru [EGP], lahko pred Sodiščem zastopa stranko ali ji pomaga“. Da bi se zagotovilo spoštovanje člena 19 Statuta, člen 44(3) Poslovnika določa, da „mora odvetnik, ki zastopa stranko ali ji pomaga, sodnemu tajništvu predložiti potrdilo, iz katerega izhaja, da je upravičen za zastopanje pred sodišči države članice ali druge države pogodbenice Sporazuma EGP.“
7 V tem primeru tožeča stranka priznava, da g. Pluckrose ni niti solicitor niti barrister. Vendar poudarja, da lahko zastopa stranke pred sodišči Združenega kraljestva v okviru sporov o intelektualni lastnini. Tožeča stranka na podlagi tega sklepa, da jo g. Pluckrose lahko zastopav okviru te tožbe .
8 UUNT navaja, da ta tožba zastavlja načelno vprašanje glede zastopanja strank pred sodišči Skupnosti. Meni, da g. Pluckrosu ni dovoljeno, da zastopa tožečo stranko pred njimi. Četudi bi bil upravičen zastopati stranke pred nekaterimi sodišči Združenega kraljestva, naj ne bi bil odvetnik v smislu člena 19 Statuta Sodišča.
9 Po mnenju Sodišča prve stopnje iz člena 19 Statuta Sodišča jasno izhaja, da lahko le odvetnik, ki je vpisan v imenik odvetnikov v eni od držav članic ali drugi državi, ki je podpisnica Sporazuma EGP, zastopa ali pomaga strankam, ki niso države in institucije, navedene v prvem in drugem odstavku tega člena (sklep Sodišča prve stopnje z dne 24. februarja 2000 v zadevi FTA in drugi proti Svetu, T-37/98, Recueil, str. II-373, točka 20). Ta zahteva je bistveno postopkovno pravilo, katerega kršitev povzroči nedopustnost tožbe.
10 Ta zahteva temelji na dejstvu, da odvetnik velja za sooblikovalca pravosodja in popolnoma neodvisno ter v prednostnem interesu pravosodja nudi tako pravno pomoč, kot jo stranke potrebujejo . Tej zaščiti na drugi strani nasprotujejo pravila poklicne discipline, ki jo v splošnem interesu določajo in nadzorujejo institucije, ki so pooblaščene v ta namen. To pojmovanje odseva skupne pravne tradicije držav članic in ga najdemo tudi v Skupnostni ureditvi (glej po analogiji sodbo Sodišča z dne 18. maja 1982 v zadevi AM & S proti Komisiji, 155/79, Recueil, str. 1575, točka 24).
11 Treba je ugotoviti, da patentni zastopniki in zastopniki za znamke niso nujno odvetniki. Četudi bi bil g. Pluckrose upravičen zastopati stranke v nekaterih postopkih pred sodišči Združenega kraljestva, ostaja dejstvo, da ni odvetnik. Ker jasno izhaja iż člena 19 Statuta Sodišča, da mora nepriviligirane stranke pred sodišči Skupnosti zastopati odvetnik (glej točko 6 zgoraj), je treba povzeti, da g. Pluckrose ni upravičen zastopati tožeče stranke pred Sodiščem prve stopnje.
12 Poleg tega Statut izrecno določa izjemo od te zahteve, kadar je ta dovoljena. Tako v skladu s členom 19, sedmi odstavek, Statuta Sodišča univerzitetni profesorji, ki so državljani držav članic, katerih zakonodaja jim priznava pravico zastopanja na sodišču, uživajo pred Sodiščem enake pravce, kot jih ta člen priznava odvetnikom. G. Pluckrose ni na noben način izkazal, da bi zanj veljala taka izjema.
13 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je to tožbo treba razglasiti za očitno nedopustno.
Stroški
14 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. UUNT ni priglasil stroškov, zato vsaka stranka nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (peti senat)
sklenilo:
1) Tožba se zavrže kot očitno nedopustna.
2) Vsaka stranka nosi svoje stroške.
V Luxembourgu, dne 9. septembra 2004.