Language of document :

Tožba, vložena 20. julija 2012 - Ciudad de la Luz in Sociedad Proyectos Temáticos de la Comunidad Valenciana proti Komisiji

(Zadeva T-321/12)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeči stranki: Ciudad de la Luz, SA (Alicante, Španija) in Sociedad Proyectos Temáticos de la Comunidad Valenciana, SA (Alicante) (zastopniki: J. Buendía Sierra, N. Ruiz García, J. Belenguer Mula in M. Muñoz de Juan, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

-    sprejme njune razloge za razglasitev ničnosti, predložene v njuni tožbi, in jim ugodi;

razglasi za ničen sklep Evropske komisije z dne 8. maja 2012 C(2012) 3025 final o državni pomoči št. SA. 22668 (C 8/2008 - ex NN 4/2008), ki jo je Španija podelila družbi "Ciudad de la Luz SA", zlasti člen 1(1) sklepa, ker je v njem razglašeno, da naložba v družbo Ciudad de la Luz (CDL) zajema elemente nezdružljive državne pomoči in zahteva njeno povračilo;

-    razglasi za neobstoječ, oziroma podredno, razglasi za ničen izpodbijan sklep, zlasti člen 1(1) sklepa, ker je v njem razglašeno, da so nekateri producenti, ki so snemali pri družbi CDL, prejeli nezdružljivo pomoč;

-    posledično, za nične razglasi odredbe o vračilu iz člena 2 izpodbijanega sklepa, in

Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata tri tožbene razloge.

1.    Napačna uporaba prava, ker je Komisija odločila, da obstaja državna pomoč v korist družbe CDL (napačna uporaba načela zasebni investitor). Kršitev členov 107(1) in 345 PDEU.

Tožeči stranki menita, da je Komisija naredila napako pri analizi načela zasebni investitor in napačno presodila, da obstaja državna pomoč. Naložbe Generalitat Valenciana v družbo CDL so bile izvedene dvakrat, leta 2000 in leta 2004, in obe odločitvi o naložbah sta bili sprejeti po pripravi poslovnih načrtov, v katerih je predvidena pričakovana donosnost projekta. Komisija je uporabila načelo zasebnega investitorja in ta projekt primerjala z donosnostjo projektov in dejavnikov, ki zaradi njihovih velikosti niso primerljivi in tako odvzela smisel navedenemu načelu in kršila člena 107(1) in 345 PDEU.

Komisija v svoji pravno gospodarski analizi prav tako ne upošteva dejstva, da poleg projekta filmskih studijev, obstaja tudi projekt o razvoju trgovskega in hotelskega območja na ozemlju blizu zemljišča, ki je last SPTCV. Ob upoštevanju teh dveh projektov je bila donosnost naložbe v družbo CDL še večja.

2.    Napačna uporaba prava pri analizi združljivosti projekta CDK in neobstoj obrazložitve.

Tožeči stranki menita, da Komisija ne upošteva, da je bil projekt upravičen do regionalne pomoči, ker se družba CDL nahaja v Alicanteju. Ker gre za velik projekt naložb, so španski organi presodili, da bi družba CDL lahko zaprosila za regionalne pomoči do višine 36%, ne da bi Komisija temu ugovarjala. Kljub temu pa noče priznati, da je imel projekt, ko je uporabila načelo zasebnega investitorja do 64% naložb, še večjo donosnost.

Podredno, tožeči stranki menita, da bi morala biti naložba valencijskih organov v kinematografski kompleks na podlagi člena 107(3)(d) PDEU v celoti ali delno razlašena za združljivo.

Komisija ne obrazloži svojih odločitev, v skladu s katerimi pomoči za gradnjo filmskih studijev niso potrebne, sorazmerne in ustrezne, niti jih ni mogoče niti delno utemeljiti kot združljive s kulturno politiko.

3.    Napačna uporaba prava zaradi neobstoja odločitve in v vsakem primeru neobstoj obrazložitve v zvezi s spodbudami za produkcijo.

Komisija poleg tega, da meni, da spodbuda za družbo CDL pomeni nezdružljivo pomoč, na enak način opredeljuje vse spodbude, odobrene filmskim producentom, pod pogojem, da je snemanje potekalo pri družbi CDL.

V sklepu je tem domnevnim pomočem namenjen en sam odstavek, to je odstavek, v katerem se zgolj razglašajo za nezdružljive. V sklepu niso ne opisani ukrepi, na katere napotuje, ne navedeni podatki, ki jih je v zvezi s tem predložila država članica, niti ni preučeno, ali obstajajo elementi državne pomoči, ni opravljena analiza meril združljivosti in ni obravnavan morebiten obstoj legitimnih pričakovanj.

Tožeči stranki menita, da gre zaradi neobstoja obrazložitve za neobstoječ ali ničen akt. Poleg tega bi bilo treba te spodbude šteti za združljive s členom 107(3)(d) PDEU, ker spoštujejo pogoje iz Obvestila Komisije o državnih pomočeh na področju kinematografije iz leta 2001.

____________