SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 18. julija 2011
Zadeva T‑450/10 P
Luigi Marcuccio
proti
Evropski komisiji
„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Razumen rok za vložitev odškodninske tožbe – Zamuda – Pritožba, ki je deloma očitno nedopustna in deloma očitno neutemeljena“
Predmet: Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 9. julija 2010 v zadevi Marcuccio proti Komisiji (F‑91/09), s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.
Odločitev: Pritožba se zavrne. Luigi Marcuccio nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v okviru tega postopka priglasila Evropska komisija.
Povzetek
1. Uradniki – Pravno sredstvo – Zahteva v smislu člena 90(1) Kadrovskih predpisov – Rok za vložitev – Razumni rok
(člen 270 PDEU; Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)
2. Uradniki – Pravno sredstvo – Roki – Odškodninski zahtevek, naslovljen na institucijo – Spoštovanje razumnega roka – Merila za presojo – Diskrecijska pravica Sodišča za uslužbence – Pravna opredelitev
(Statut Sodišča, člen 46; Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90)
1. Odškodninski spor med uradnikom in institucijo, v kateri je ta uradnik zaposlen ali je bil zaposlen, ki izvira iz delovnega razmerja med zadevno osebo in institucijo, spada v okvir člena 270 PDEU ter členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov, ne pa na področje uporabe člena 46 Statuta Sodišča.
To, da člen 270 PDEU in člen 90 Kadrovskih predpisov ne določata roka za vložitev odškodninskega zahtevka, ne pomeni, da je zahteva po vložitvi takega zahtevka v razumnem roku nezakonita. Te določbe se morajo namreč zlasti za odškodninski zahtevek uporabljati ob upoštevanju splošnih načel prava Evropske unije, kot sta načeli pravne varnosti in varstva zaupanja v pravo. Navedeni splošni načeli institucijam ter fizičnim ali pravnim osebam – kadar predpisi ne določajo ničesar – preprečujeta, da bi lahko delovale brez časovnih omejitev, s čimer bi lahko med drugim ogrozile trdnost že ustvarjenih pravnih položajev, in jim nalagata spoštovanje razumnega roka. Tako izpodbijanje vzroka za škodo, ki jo evropska institucija povzroči v okviru odnosov s svojimi uslužbenci, po razumnem roku vpliva na varnost pravnih razmerij med navedeno institucijo in njenimi uslužbenci ter izpostavlja proračun Unije stroškom, povezanim z vzrokom, ki je časovno preveč oddaljen. Načelo pravne varnosti zato zahteva, da uslužbenci v razumnem roku vložijo odškodninske zahtevke za škodo, ki naj bi jim jo evropska institucija povzročila v okviru njihovih odnosov z njo.
V zvezi s tem se lahko sklicevanje na rok iz člena 46 Statuta Sodišča šteje za zgornjo mejo. Vendar okoliščina, da je bil zahtevek vložen v manj kot petih letih od seznanitve zadevne osebe s položajem, zaradi katerega se pritožuje, ne zadostuje, da bi se za navedeni zahtevek štelo, da je bil vložen v razumnem roku.
(Glej točke od 24 do 27 in 29.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 5. oktober 2004, Sanders in drugi proti Komisiji, T‑45/01, ZOdl., str. II‑3315, točka 59; Splošno sodišče, 5. oktober 2004, Eagle in drugi proti Komisiji, T‑144/02, ZOdl., str. II‑3381, točka 62; Splošno sodišče, 26. junij 2009, Marcuccio proti Komisiji, T‑114/08 P, ZOdl., str. II‑381, točki 12 in 25 ter navedena sodna praksa.
2. Določitev razumnega roka za vložitev tožbe je pravno vprašanje, in če z veljavnimi predpisi ni določen rok za vložitev odškodninskega zahtevka, ki izhaja iz delovnega razmerja med uradnikom in institucijo, v kateri je zaposlen, je treba navedeni zahtevek vložiti v razumnem roku, ki začne teči takrat, ko je uradnik izvedel za položaj, zaradi katerega se pritožuje, in je odvisen od okoliščin obravnavanega primera. Če Sodišče za uslužbence v zvezi s tem ugotovi upoštevna dejstva in jih suvereno presodi, jih nato, razen kadar so izkrivljena, pod nadzorom Splošnega sodišča pravno opredeli glede na načelo spoštovanja razumnega roka. Sklicevanje na rok iz člena 46 Statuta Sodišča se vsekakor lahko informativno šteje za zgornjo mejo.
(Glej točke 28, 29 in 31.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 26. junij 2009, Marcuccio proti Komisiji, T‑114/08 P, ZOdl. JU, str. I‑B‑1‑53 in II‑B‑1‑313, točki 25 in 27 ter navedena sodna praksa.