Začasna izdaja
SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (drugi razširjeni senat)
z dne 29. maja 2024(*)
„Okolje – Dejavnosti pridobivanja lignita v odprtem kopu – Rudnik lignita Turów (Poljska) – Institucionalno pravo – Neizvršitev sklepa Sodišča, s katerim je bila izdana odredba – Denarna kazen – Izterjava terjatev s pobotom – Člen 101(1) in člen 102 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 – Izbris zadeve v glavni stvari – Neobstoj retroaktivnega učinka na izdane začasne odredbe – Obveznost obrazložitve“
V zadevah T‑200/22 in T‑314/22,
Republika Poljska, ki jo zastopa B. Majczyna, agent,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopajo J. Estrada de Solà, O. Verheecke in K. Herrmann, agenti,
tožena stranka,
SPLOŠNO SODIŠČE (drugi razširjeni senat),
v sestavi A. Marcoulli, predsednica, V. Tomljenović, sodnica, R. Norkus, W. Valasidis (poročevalec), sodnika, in L. Spangsberg Grønfeldt, sodnica,
sodni tajnik: V. Di Bucci,
na podlagi pisnega dela postopka,
na podlagi tega, da stranki v roku treh tednov od vročitve obvestila o koncu pisnega dela postopka nista vložili predloga, naj se opravi obravnava, in odločitve v skladu s členom 106(3) Poslovnika Splošnega sodišča, da bo odločeno brez ustnega dela postopka,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Republika Poljska s tožbama na podlagi člena 263 PDEU v zadevi T‑200/22 predlaga razglasitev ničnosti odločb Evropske komisije z dne 7. in 8. februarja 2022 ter z dne 16. in 31. marca 2022, v zadevi T‑314/22 pa razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 16. maja 2022 (v nadaljevanju skupaj: izpodbijane odločbe), s katerimi je Komisija s pobotom izterjala zneske, ki jih je ta dolgovala iz naslova dnevne denarne kazni, ki jo je naložila podpredsednica Sodišča v sklepu z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752), za obdobji od 20. septembra 2021 do 17. januarja 2022 na eni strani ter od 18. januarja 2022 do 3. februarja 2022 na drugi strani.
Dejansko stanje
Postopek pred Sodiščem
2 Češka republika je 26. februarja 2021 vložila tožbo na podlagi člena 259 PDEU, s katero je predlagala, naj se ugotovi, da Republika Poljska ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi prava Unije, zaradi razširitve in podaljšanja dejavnosti pridobivanja lignita v odprtem kopu Turów (Poljska), ki je blizu meja Češke republike in Zvezne republike Nemčije (zadeva C‑121/21).
3 Hkrati je Češka republika vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagala, naj se Republiki Poljski do izdaje sodbe Sodišča, s katero bo vsebinsko odločeno o zadevi, odredi, naj takoj preneha z dejavnostmi pridobivanja lignita v rudniku Turów.
4 Podpredsednica Sodišča je s sklepom z dne 21. maja 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:420), temu predlogu ugodila in Republiki Poljski odredila, naj takoj in do razglasitve končne sodbe v zadevi C‑121/21 preneha z dejavnostmi rudarjenja v tem rudniku.
5 Češka republika je menila, da Republika Poljska ni izpolnila obveznosti, ki jih je imela na podlagi sklepa z dne 21. maja 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:420), zato je 7. junija 2021 vložila nov predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagala, naj se Republiki Poljski naloži plačilo dnevne denarne kazni v višini 5 milijonov EUR v proračun Unije.
6 Republika Poljska je z ločeno vlogo, ki je bila v sodnem tajništvu Sodišča vložena 29. junija 2021, predlagala, naj se sklep z dne 21. maja 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:420), razveljavi na podlagi člena 163 Poslovnika Sodišča.
7 Podpredsednica Sodišča je s sklepom z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752), na eni strani zavrnila predlog Republike Poljske, naj se sklep z dne 21. maja 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:420), razveljavi, in ji na drugi strani naložila, naj Komisiji plača denarno kazen v znesku 500.000 EUR dnevno od dneva vročitve tega sklepa Republiki Poljski in dokler ta država članica ne bo začela spoštovati sklepa z dne 21. maja 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:420).
Postopek, v katerem so bile sprejete izpodbijane odločbe
8 Komisija je z dopisom z dne 19. oktobra 2021 od poljskih organov zahtevala, naj predložijo dokaze o prenehanju dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów. V istem dopisu je pojasnila, da bo v primeru nepredložitve teh dokazov od 3. novembra 2021 in po izteku vsakega tridesetdnevnega obdobja poslala zahtevke za plačilo za izvršitev sklepa z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752).
9 Komisija je z različnimi dopisi, izdanimi med 5. novembrom 2021 in 8. marcem 2022, Republiko Poljsko pozvala, naj plača različne zneske, dolgovane iz naslova dnevnih denarnih kazni.
10 Komisija je nato Republiko Poljsko uradno pozvala k plačilu navedenih zneskov skupaj z zamudnimi obrestmi in ji sporočila, da jih bo v primeru neplačila izterjala s pobotom na podlagi člena 101(1) in člena 102 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL 2018, L 193, str. 1) (v nadaljevanju: Finančna uredba).
11 Komisija je z izpodbijanimi odločbami Poljsko obvestila o pobotu njenega dolga z različnimi terjatvami Poljske do Unije. Glavnica, ki je bila tako izterjana s pobotom, znaša 68.500.000 EUR in ustreza dnevnim denarnim kaznim, dolgovanim za obdobje od 20. septembra 2021 do 3. februarja 2022.
Sporazum o rešitvi spora in izbris zadeve C‑121/21
12 Češka republika in Republika Poljska sta 3. februarja 2022 sklenili sporazum o rešitvi spora, ki je bil podlaga za zadevo C‑121/21 (v nadaljevanju: sporazum o rešitvi spora).
13 Ti državi članici sta 4. februarja 2022 Sodišče obvestili, da se po doseženem sporazumu o rešitvi spora odpovedujeta vsem zahtevkom v zadevi C‑121/21. Poljski organi so istega dne Komisiji predlagali, naj konča postopek za izvršitev denarnih kazni, ki jih je izreklo Sodišče, pri čemer so svojem predlogu priložili besedilo tega sporazuma o rešitvi spora.
14 S sklepom z dne 4. februarja 2022, Češka republika/Poljska (Rudnik Turów) (C‑121/21, neobjavljen, EU:C:2022:82), je bila zadeva C‑121/21 izbrisana. Ta sklep o izbrisu je bil Komisiji vročen 8. februarja 2022.
15 Republika Poljska je istega dne vložila predlog na podlagi člena 163 Poslovnika Sodišča, naj se sklep z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752), razveljavi.
16 Poljski organi so 11. februarja 2022 Komisiji ponovno predlagali, naj ustavi postopek za izvršitev denarnih kazni ter umakne prvo in drugo izpodbijano odločbo zaradi izbrisa zadeve C‑121/21 iz vpisnika Sodišča.
17 Komisija je v odgovor na dopisa z dne 4. in 11. februarja 2022 poljskim organom 22. februarja 2022 sporočila, da namerava, dokler sklep z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752), ne bo „razveljavljen“, nadaljevati izterjavo zneskov, dolgovanih na dan 3. februarja 2022, s pobotom.
18 S sklepom z dne 19. maja 2022, Češka republika/Poljska (Rudnik Turów) (C‑121/21 R, neobjavljen, EU:C:2022:408), je bil predlog Republike Poljske za razveljavitev sklepa z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752), zavrnjen.
Predlogi strank
19 Republika Poljska Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijane odločbe razglasi za nične;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
20 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbi zavrne;
– Republiki Poljski naloži plačilo stroškov.
Pravo
21 Splošno sodišče je v skladu s členom 68(1) Poslovnika Splošnega sodišča po opredelitvi strank odločilo, da se ti zadevi združita za izdajo sodbe.
22 Republika Poljska v utemeljitev ničnostnih tožb navaja dva tožbena razloga, od katerih se prvi nanaša na kršitev člena 101(1) in člena 102 Finančne uredbe v povezavi s členom 98 iste uredbe, drugi pa na kršitev člena 296 PDEU ter člena 41(2)(c) in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Prvi tožbeni razlog: kršitev členov 101 in 102 Finančne uredbe v povezavi s členom 98 iste uredbe
23 Republika Poljska trdi, da je Komisija s sprejetjem izpodbijanih odločb prekoračila pooblastila, ki jih ima na podlagi členov 101 in 102 Finančne uredbe v povezavi s členom 98 iste uredbe.
24 Republika Poljska zlasti trdi, da sta sklenitev sporazuma o rešitvi spora in izbris zadeve C‑121/21 povzročila retroaktivno prenehanje učinkov začasnih odredb, določenih v tej zadevi. Meni, da tako razlago potrjuje sodna praksa Sodišča, v skladu s katero ima razglasitev ničnosti akta, ki jo izreče sodišče Unije, ex tunc učinke, zaradi česar je torej akt, ki je bil razglašen za ničnega, retroaktivno odstranjen iz pravnega reda. To razlago po mnenju Republike Poljske potrjujejo skupne ustavne tradicije držav članic. Dodaja, da bi nadaljevanje izvrševanja začasnih odredb kljub izbrisu zadeve C‑121/21 preseglo cilj teh odredb.
25 Poleg tega Republika Poljska trdi, da se je začasna odredba, določena v sklepu z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752), prenehala uporabljati, zato zneski iz zahtevkov za plačilo niso obstoječi dolg v smislu člena 98(1)(a) Finančne uredbe. Komisija bi torej morala razveljaviti ugotovljene dolgove in se vzdržati njihove izterjave.
26 Republika Poljska meni, da če bi morala Komisija nadaljevati postopek izterjave kljub sklenitvi sporazuma o rešitvi spora in izbrisu zadeve C‑121/21 iz vpisnika Sodišča, bi to stranke odvrnilo od sporazumne rešitve njihovih sporov. Država dolžnica naj bi nosila hkrati učinke sporazuma o rešitvi spora in stroške, povezane z izterjavo terjatve, ki ustreza naloženim denarnim kaznim.
27 Nazadnje, Republika Poljska trdi, da bi bilo člen 101(6) Finančne uredbe mogoče razlagati tako, da lahko odgovorni odredbodajalec razveljavi ugotovljeno terjatev ob upoštevanju okoliščin, ki so nastale med ugotovitvijo terjatve in sprejetjem odločitve o izterjavi dolgovanih zneskov.
28 Komisija trditve Republike Poljske izpodbija.
Uvodne ugotovitve
29 Navesti je treba, da želi Republika Poljska doseči ugotovitev, da so zaradi izbrisa zadeve C‑121/21 4. februarja 2022 finančne posledice začasnih odredb, določenih v tej zadevi, retroaktivno prenehale. To bi povzročilo neobstoj dolga in posledično nezakonito izterjavo na podlagi členov 101 in 102 Finančne uredbe.
30 Pred preizkusom utemeljenosti trditev Republike Poljske je treba navesti preudarke v zvezi s, prvič, naravo in namenom denarnih kazni, ki so določene hkrati z začasnimi odredbami, in drugič, obsegom postopka za izdajo začasne odredbe glede na člen 279 PDEU.
– Narava in namen denarnih kazni, naloženih na podlagi člena 279 PDEU
31 S členom 279 PDEU je Sodišču podeljena pristojnost za sprejetje vseh začasnih odredb, ki se mu zdijo potrebne za zagotovitev polne učinkovitosti končne odločbe (sklepa z dne 20. novembra 2017, Komisija/Poljska, C‑441/17 R, EU:C:2017:877, točka 97, in z dne 27. oktobra 2021, Komisija/Poljska, C‑204/21 R, EU:C:2021:878, točka 19). Natančneje, sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, mora imeti možnost, da zagotovi učinkovitost odredbe, naslovljene na stranko na podlagi člena 279 PDEU, s tem, da sprejme ukrep, namenjen temu, da bo ta stranka spoštovala obveznosti, določene v sklepu o izdaji začasne odredbe. S takim ukrepom se lahko med drugim naloži plačilo denarne kazni v primeru neupoštevanja izdane odredbe (glej v tem smislu sklep z dne 27. oktobra 2021, Komisija/Poljska, C‑204/21 R, EU:C:2021:878, točka 20 in navedena sodna praksa).
32 Poleg tega je namen naložitve denarne kazni za zagotovitev spoštovanja začasnih odredb, ki jih sprejme sodnik za začasne odredbe, zagotoviti učinkovito uporabo prava Unije, ki je neločljivo povezana z vrednoto pravne države, ki je priznana s členom 2 PEU in na kateri temelji Unija (glej v tem smislu sklep z dne 20. novembra 2017, Komisija/Poljska, C‑441/17 R, EU:C:2017:877, točka 102).
33 Iz tega sledi, da denarne kazni, naložene dodatno k začasnim odredbam, ni mogoče šteti za sankcijo, temveč za prisilni instrument, kar sta stranki v tem sporu izrecno priznali.
34 Tako je v obravnavani zadevi podpredsednica Sodišča denarno kazen naložila zato, da bi bila „[Republika Poljska] odvrn[jena] od odlašanja z uskladitvijo njenega ravnanja s sklepom“ z dne 21. maja 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:420).
– Obseg postopka za izdajo začasne odredbe glede na člen 279 PDEU
35 V skladu s členom 162(3) Poslovnika Sodišča začasna odredba preneha veljati na dan, določen v sklepu, s katerim je bila izdana, ali če tega datuma ni, z razglasitvijo sodbe, s katero se postopek konča.
36 Ker je postopek za izdajo začasne odredbe, kot izhaja iz člena 160(1) in (2) Poslovnika Sodišča, akcesoren glede na glavni postopek, začasne odredbe, sprejete v okviru postopka za izdajo začasne odredbe, prenehajo veljati, ko se konča glavni postopek, zlasti če je bil v zadevi, ki se nanaša na zadnjenavedeni postopek, sprejet sklep o izbrisu (glej v tem smislu sklep z dne 19. maja 2022, Češka republika/Poljska (Rudnik Turów), C‑121/21 R, EU:C:2022:408, točka 25).
37 Tako sta se sklepa z dne 21. maja 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:420), in z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752), ob upoštevanju akcesornosti postopka za izdajo začasne odredbe glede na glavni postopek prenehala uporabljati od 4. februarja 2022. Poleg tega je v sklepu z dne 19. maja 2022, Češka republika/Poljska (Rudnik Turów) (C‑121/21 R, neobjavljen, EU:C:2022:408, točka 26), izrecno navedeno, da od 4. februarja 2022, ki je datum sklepa o izbrisu zadeve C‑121/21 iz vpisnika Sodišča, Republiki Poljski ni več treba takoj prenehati z dejavnostmi pridobivanja lignita v rudniku Turów. Ker ta začasna odredba ne velja več, je treba za naložitev tej državi članici, naj Komisiji plača denarno kazen v znesku 500.000 EUR dnevno do prenehanja s temi dejavnostmi, šteti, da je prenehala veljati s tem datumom.
38 Trditve Republike Poljske je treba preučiti ob upoštevanju teh preudarkov.
Posledice izbrisa zadeve v glavni stvari za obstoj dolga Republike Poljske
39 Izpodbijane odločbe so odločbe o pobotu zneskov, ki jih Republika Poljska dolguje iz naslova dnevne denarne kazni, ki jo je podpredsednica Sodišča naložila v sklepu z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752), za obdobje od 20. septembra 2021 do 3. februarja 2022. Natančneje, Komisija je pojasnila, da mora ta sklep, dokler ni „razveljavljen“, izvršiti za obdobje od 20. septembra 2021 do vključno 3. februarja 2022.
40 V zvezi s tem je treba ugotoviti, prvič, da v sklepu z dne 4. februarja 2022, Češka republika/Poljska (Rudnik Turów) (C‑121/21, neobjavljen, EU:C:2022:82), niso nikjer omenjene niti začasne odredbe, določene s sklepom z dne 21. maja 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:420), niti dnevna denarna kazen, naložena na podlagi člena 279 PDEU. Drugič, predlog Republike Poljske za razveljavitev sklepa z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752), je bil zavrnjen. Tretjič, iz točke 26 sklepa z dne 19. maja 2022, Češka republika/Poljska (Rudnik Turów) (C‑121/21 R, neobjavljen, EU:C:2022:408), izrecno izhaja, da je treba za naložitev Republiki Poljski, naj Komisiji plača denarno kazen v znesku 500.000 EUR dnevno do prenehanja s temi dejavnostmi, šteti, da je prenehala veljati 4. februarja 2022. Drugače povedano, dnevna denarna kazen, ki jo je podpredsednica Sodišča naložila v sklepu z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752), je prenehala učinkovati 4. februarja 2022.
41 Zato je dnevna denarna kazen dejansko tekla v obdobju med datumom vročitve sklepa z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752), in datumom izbrisa zadeve C‑121/21 iz vpisnika.
42 Iz tega sledi, da čeprav je izbris zadeve v glavni stvari vplival na tek denarne kazni, pa v nasprotju s tem, kar trdi Republika Poljska, ni povzročil prenehanja obveznosti te države, da plača znesek, dolgovan iz naslova denarne kazni. Drugačna ugotovitev bi pomenila odstopanje od namena denarne kazni, ki je zagotoviti učinkovito uporabo prava Unije, ki je neločljivo povezana z vrednoto pravne države, določeno v členu 2 PEU (glej točko 32 zgoraj).
43 Te ugotovitve ni mogoče omajati z nobeno od trditev Republike Poljske.
44 Na prvem mestu, glede uporabe sodne prakse v zvezi z učinki razglasitve ničnosti akta s strani sodišča Unije, navedene v točki 24 zgoraj, po analogiji je treba ugotoviti, da se v obravnavani zadevi ta sodna praksa ne uporablja, ker sklep z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752), ni izpodbojen in ga torej ni mogoče retroaktivno razveljaviti.
45 Na drugem mestu, v zvezi s trditvijo, da je iz večine nacionalnih pravnih sistemov razvidno, da ukrepi zavarovanja, izrečeni v pričakovanju izdaje končne odločbe, retroaktivno prenehajo učinkovati, ko postopek v glavni stvari postane brezpredmeten, je treba šteti, da napotitev na nacionalna postopkovna pravila ni upoštevna, ker je treba zakonitost izpodbijanih odločb preizkusiti le glede na pravila prava Unije. Kot priznava tudi Republika Poljska sama, postopkovna pravila držav članic za sodišči Unije niso zavezujoča.
46 Vsekakor tudi ob predpostavki, da v nekaterih nacionalnih pravnih sistemih ukrepi zavarovanja, ki se izrečejo v pričakovanju izdaje končne odločbe, retroaktivno prenehajo učinkovati, ko postopek v glavni stvari postane brezpredmeten, ta ugotovitev ne more zadostovati za dokaz, da so ta postopkovna pravila del skupnih ustavnih tradicij držav članic in bi zato lahko bila del pravnega reda Evropske unije kot pravni vir.
47 Na tretjem mestu, v zvezi s trditvijo Republike Poljske, da nadaljevanje izvrševanja začasnih odredb kljub izbrisu zadeve C‑121/21 presega edini cilj teh odredb, to je zagotoviti učinkovitost meritorne sodbe, je treba ugotoviti, da v obravnavani zadevi v nasprotju s tem, kar trdi Republika Poljska, namen denarnih kazni, naloženih na podlagi člena 279 PDEU, ni le zagotoviti učinkovitost meritorne sodbe, ampak tudi zagotoviti spoštovanje začasnih odredb, določenih s sklepom z dne 21. maja 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:420), in Republiko Poljsko odvrniti od tega, da bi odložila uskladitev svojega ravnanja s tem sklepom.
48 Če bi bile trditve Republike Poljske sprejete, bi izničile bistvo mehanizma denarne kazni, naložene na podlagi člena 279 PDEU, saj bi pripeljale do tega, da bi se dopustilo, da zavezana stranka, v tem primeru Republika Poljska, namerno ne izpolni obveznosti uskladitve z začasnimi odredbami, določenimi v postopku za izdajo začasne odredbe, do konca spora o glavni stvari in tako ogroža učinkovitost prava Unije.
49 Na četrtem mestu, trditve Republike Poljske, da izvršitev denarnih kazni zmanjšuje privlačnost sklenitve sporazuma o rešitvi spora in tako ovira razvoj dobrih sosedskih odnosov, ni mogoče sprejeti. Ugotoviti je namreč treba, da namen denarnih kazni, ki spremljajo začasne odredbe, ni spodbujanje sporazumne rešitve spora ali dobrih sosedskih odnosov, ampak, kot je bilo ugotovljeno v točki 47 zgoraj, zagotovitev spoštovanja začasnih odredb. Navesti je treba tudi, da sta sklenitev sporazuma o rešitvi spora in izbris zadeve C‑121/21 imela pozitivne učinke za Republiko Poljsko, saj so dnevne denarne kazni prenehale teči 4. februarja 2022 in ne na datum razglasitve sodbe Sodišča v zadevi C‑121/21.
50 Na petem mestu, trditve Republike Poljske, ki se nanaša na člen 101(6), prvi pododstavek, Finančne uredbe, ni mogoče sprejeti. V skladu s to določbo „[o]dgovorni odredbodajalec lahko v celoti ali delno razveljavi ugotovljeno terjatev“. Torej ne gre za obveznost Komisije, da razveljavi ugotovljeno terjatev. Poleg tega je treba opozoriti, da so bili v obravnavani zadevi pogoji, določeni za izterjavo s pobotom, izpolnjeni. Pristojni odredbodajalec Komisije je namreč dejansko preveril obstoj dolga Republike Poljske in določil njegov znesek.
51 Iz tega izhaja, da Komisija ni kršila členov 101 in 102 Finančne uredbe v povezavi s členom 98 iste uredbe.
52 Zato je treba prvi tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.
Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 296 PDEU, člena 41(2)(c) in člena 47 Listine o temeljnih pravicah
53 Republika Poljska trdi, da je Komisija kršila obveznost obrazložitve, ki ji jo nalaga člen 296 PDEU. Trdi, da ji izpodbijane odločbe ne omogočajo, da bi razumela razloge, zaradi katerih je Komisija nadaljevala postopek izterjave s pobotom kljub sklenitvi sporazuma o rešitvi spora in izbrisu zadeve C‑121/21.
54 Republika Poljska dodaja, da izpodbijane odločbe ne spadajo v okvir prakse odločanja Komisije, saj Komisija do takrat nikoli ni izterjala denarnih kazni na podlagi člena 279 PDEU. Zato naj bi bilo treba izpodbijane odločbe izrecno obrazložiti. Vendar po mnenju Republike Poljske v izpodbijanih odločbah ni navedena pravna podlaga, ki Komisijo pooblašča za izterjavo dnevnih denarnih kazni, naloženih s sklepom z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752), čeprav je ta sklep prenehal učinkovati. Poleg tega je Republika Poljska poudarila, da obstaja tesna povezava med obveznostjo obrazložitve na eni strani ter temeljno pravico do učinkovitega sodnega varstva in pravico do učinkovitega pravnega sredstva, ki jo zagotavlja člen 47 Listine o temeljnih pravicah, na drugi strani.
55 Komisija trditve Republike Poljske izpodbija.
56 V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti obrazložitev aktov institucij Unije, ki izhaja iz člena 296 PDEU in člena 41(2)(c) Listine o temeljnih pravicah, prilagojena naravi zadevnega akta, iz nje pa mora biti jasno in nedvoumno razvidno razlogovanje institucije, ki je avtor tega akta, tako da se lahko zadevne osebe seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko sodišče Unije opravi nadzor. Obveznost obrazložitve je treba presojati glede na vse okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino akta, naravo podanih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga lahko imajo naslovniki ali druge osebe, na katere se akt nanaša v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU (glej sodbo z dne 10. marca 2016, HeidelbergCement/Komisija, C‑247/14 P, EU:C:2016:149, točka 16 in navedena sodna praksa).
57 Obveznost navedbe pravne podlage akta je del obveznosti obrazložitve (glej sodbo z dne 1. oktobra 2009, Komisija/Svet, C‑370/07, EU:C:2009:590, točka 38 in navedena sodna praksa).
58 Ne zahteva se, da so v obrazložitvi navedeni vsi upoštevni dejanski in pravni elementi, ker se vprašanje, ali obrazložitev akta izpolnjuje zahteve iz člena 296 PDEU, ne sme presojati le glede na njegovo besedilo, ampak tudi glede na njegov kontekst in celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje (glej sodbo z dne 11. junija 2020, Komisija/Di Bernardo, C‑114/19 P, EU:C:2020:457, točka 29 in navedena sodna praksa).
59 V primeru odločbe o pobotu terjatev mora obrazložitev omogočiti natančno seznanitev s pobotanimi terjatvami, ne da bi bilo potrebno, da je obrazložitev, navedena v utemeljitev ugotovitve vsake od teh terjatev, ponovno navedena v odločbi o pobotu (glej sodbo z dne 6. oktobra 2015, Technion in Technion Research & Development Foundation/Komisija, T‑216/12, EU:T:2015:746, točka 98 in navedena sodna praksa).
60 Vprašanje, ali je bila obveznost obrazložitve spoštovana, je treba načeloma presojati glede na informacije, ki jih je imela tožeča stranka na voljo najpozneje ob vložitvi tožbe. Obrazložitve tako ni mogoče prvič in naknadno pojasniti šele pred sodiščem, razen v izjemnih okoliščinah (glej v tem smislu sodbo z dne 4. julija 2017, European Dynamics Luxembourg in drugi/Agencija Evropske unije za železnice, T‑392/15, EU:T:2017:462, točka 74 in navedena sodna praksa).
61 Ob upoštevanju teh preudarkov je treba ugotoviti, ali so izpodbijane odločbe zadostno obrazložene.
62 V zvezi s tem je treba navesti, da je bila Republika Poljska na dan vložitve tožb v zadevah T‑200/22 in T‑314/22, in sicer 19. aprila oziroma 25. maja 2022, seznanjena z dopisom z dne 22. februarja 2022, ki ji je bil poslan v odgovor na njena dopisa z dne 4. in 11. februarja 2022 (glej točko 17 zgoraj).
63 V skladu s sodno prakso, na katero je opozorjeno v točki 60 zgoraj, je treba to, ali je Komisija spoštovala obveznost obrazložitve, ki ji je naložena, presoditi glede na izpodbijane odločbe in dopis z dne 22. februarja 2022.
64 V obravnavani zadevi je treba na prvem mestu ugotoviti, da je Republika Poljska z izpodbijanimi odločbami lahko natančno opredelila pobotane terjatve. Te določbe namreč v prilogah vsebujejo dokument, ki vsebuje izračun pobota in izračun zamudnih obresti. Navesti je treba tudi, da izpodbijane odločbe vsebujejo navedbo pravne podlage, na kateri temeljijo, in sicer sta v obravnavani zadevi to člena 101 in 102 Finančne uredbe.
65 Na drugem mestu, v nasprotju s tem, kar trdi Republika Poljska, ji dopis z dne 22. februarja 2022 omogoča, da razume razloge, zaradi katerih se je Komisija odločila nadaljevati izvršitev plačila dolga, izhajajočega iz izračuna dnevnih denarnih kazni, naloženih s sklepom z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752), kljub sklenitvi sporazuma o rešitvi spora in izbrisu zadeve C‑121/21 iz vpisnika Sodišča. Komisija je namreč v tem dopisu izrazila namero, da bo s pobotom izterjala zneske, dolgovane do 3. februarja 2022, ker je začasna odredba, določena s sklepom z dne 21. maja 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:420), potekla 4. februarja 2022 in ker se Komisija na podlagi dokumentov, ki ji jih je predložila Republika Poljska, ni mogla prepričati, da so bili sprejeti ukrepi za izvršitev tega sklepa. Komisija je dodala, da dokler sklep z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752), ni „razveljavljen“, ga mora izvršiti za obdobje od 20. septembra 2021 do vključno 3. februarja 2022.
66 Na tretjem mestu, v zvezi s trditvijo Republike Poljske, da bi morale biti izpodbijane odločbe ob neobstoju prejšnje prakse odločanja Komisije posebej obrazložene, je treba opozoriti, kot je navedeno v točki 65 zgoraj, da so razlogi, ki upravičujejo izterjavo zneskov, dolgovanih na dan 3. februarja 2022, s pobotom, kljub izbrisu zadeve C‑121/21 iz vpisnika Sodišča dovolj jasno razvidni iz dopisa z dne 22. februarja 2022.
67 Zato je treba šteti, da je bilo z izpodbijanimi odločbami, zlasti ob upoštevanju dopisa z dne 22. februarja 2022, Republiki Poljski omogočeno, da se seznani z razlogi, iz katerih je Komisija kljub izbrisu zadeve C‑121/21 iz vpisnika Sodišča nadaljevala izvršitev plačila dolga, izhajajočega iz izračuna dnevnih denarnih kazni, naloženih s sklepom z dne 20. septembra 2021, Češka republika/Poljska (C‑121/21 R, EU:C:2021:752).
68 Ker so izpodbijane odločbe zadostno obrazložene, trditev Republike Poljske, ki se nanaša na tesno povezavo med obveznostjo obrazložitve in temeljno pravico do učinkovitega sodnega varstva ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva, zagotovljeno s členom 47 Listine, ni upoštevna.
69 Glede na navedeno je treba drugi tožbeni razlog in zato tožbo v celoti zavrniti.
Stroški
70 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
71 Republika Poljska ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi Komisije naloži plačilo njenih stroškov in stroškov Komisije.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (drugi razširjeni senat)
razsodilo:
1. Zadevi T‑200/22 in T‑314/22 se združita za izdajo sodbe.
2. Tožbi se zavrneta.
3. Republiki Poljski se naloži plačilo stroškov.
Marcoulli | Tomljenović | Norkus |
Valasidis | | Spangsberg Grønfeldt |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 29. maja 2024.
Podpisi