Zadevi T‑200/22 in T‑314/22
Republika Poljska
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (drugi razširjeni senat) z dne 29. maja 2024
„Okolje – Dejavnosti pridobivanja lignita v odprtem kopu – Rudnik lignita Turów (Poljska) – Institucionalno pravo – Neizvršitev sklepa Sodišča, s katerim je bila izdana odredba – Denarna kazen – Izterjava terjatev s pobotom – Člen 101(1) in člen 102 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 – Izbris zadeve v glavni stvari – Neobstoj retroaktivnega učinka na izdane začasne odredbe – Obveznost obrazložitve“
Začasna odredba – Začasni ukrepi – Naložitev denarne kazni v primeru, da zadevna stranka ne spoštuje izdane odredbe – Sporazumna rešitev spora med strankama in izbris zadeve v glavni stvari – Vpliv izbrisa na znesek, ki se dolguje iz naslova denarne kazni
(člen 2 PEU; člen 279 PDEU; Poslovnik Sodišča, člena 160(1) in (2) ter 162(3))
(Glej točke od 31 do 42 in od 47 do 49.)
Povzetek
Splošno sodišče, ki je odločalo v razširjeni sestavi, je zavrnilo tožbi za razglasitev ničnosti, ki ju je Republika Poljska vložila zoper več odločb Evropske komisije, s katerimi je ta izterjala zneske, dolgovane iz naslova dnevne denarne kazni, ki jo je naložilo Sodišče. V obravnavanem primeru je Sodišče v zadevi med Češko republiko in Poljsko v postopku za izdajo začasne odredbe sprejelo začasne odredbe, da bi zagotovilo polni učinek svoje prihodnje končne odločbe. Poljska teh začasnih odredb ni spoštovala, zato ji je bilo naloženo plačilo dnevne denarne kazni do izvršitve navedenih začasnih odredb. Zadeva v glavni stvari je bila po sporazumu o rešitvi spora, ki sta ga sklenili stranki, izbrisana. Splošno sodišče je v sodbi pojasnilo posledice tega izbrisa za obveznost Poljske, da plača znesek, dolgovan iz naslova denarne kazni.
Češka republika je 26. februarja 2021 zoper Poljsko vložila tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti zaradi razširitve in podaljšanja dejavnosti pridobivanja lignita v odprtem kopu Turów (Poljska), ki je blizu češki in nemški meji. Hkrati je vložila predlog za izdajo začasne odredbe za takojšnje prenehanje navedenih dejavnosti pridobivanja, ki mu je Sodišče 21. maja 2021 ugodilo(1).
Ker je Češka republika menila, da Poljska ni ravnala v skladu s tem sklepom, je 7. junija 2021 vložila nov predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagala, naj se Poljski naloži dnevna denarna kazen. Tej je bilo 20. septembra 2021(2) naloženo, naj Komisiji od tega datuma dalje plača denarno kazen v višini 500.000 EUR dnevno, dokler svojega ravnanja ne bo uskladila s sklepom, s katerim so bile določene začasne odredbe.
Komisija je Poljsko uradno pozvala k plačilu dolgovanih zneskov iz naslova denarne kazni, in ji sporočila, da jih bo v primeru neplačila izterjala s pobotom v skladu s Finančno uredbo.(3)
Poljska teh plačil ni izvedla, zato je Komisija sprejela pet izpodbijanih odločb,(4) s katerimi je pobotala njen dolg z različnimi terjatvami Poljske do Unije v višini približno 68.500.000 EUR za obdobje od 20. septembra 2021 do 3. februarja 2022.
Češka republika in Poljska sta 3. februarja 2022 sklenili sporazum o rešitvi spora in predlagali izbris zadeve.
Ker je bila zadeva v glavni stvari izbrisana,(5) je Poljska vložila predlog, naj se sklep z dne 20. septembra 2021, s katerim ji je bila naložena denarna kazen, razveljavi. Poleg tega je Komisiji predlagala, naj ustavi postopek za izvršitev denarnih kazni in umakne izpodbijane odločbe, ki so bile na ta datum že sprejete. Komisija je navedla, da bo nadaljevala z izterjavo s pobotom za zneske, dolgovane do datuma sklenitve sporazuma o rešitvi spora, dokler sklep z dne 20. septembra 2021 ne bo „razveljavljen“. S sklepom z dne 19. maja 2022(6) je bil predlog za razveljavitev zgoraj navedenega sklepa zavrnjen.
Poljska z ločenima tožbama Splošnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane odločbe, ki jih je sprejela Komisija, razglasi za nične zaradi sporazuma o rešitvi spora, ki je pripeljal do izbrisa zadeve v glavni stvari pred Sodiščem.
Presoja Splošnega sodišča
Poljska je s prvim tožbenim razlogom v bistvu trdila, da sta sporazum o rešitvi spora in izbris zadeve C‑121/21 povzročila retroaktivno prenehanje učinkov začasnih odredb, sprejetih v tej zadevi, tako da naj izterjani dolg ne bi obstajal in naj bi bila njegova izterjava v nasprotju s členoma 101 in 102 Finančne uredbe.
V zvezi s tem je Splošno sodišče opozorilo, da se ob upoštevanju akcesorne narave postopka za izdajo začasne odredbe glede na glavni postopek sklep z dne 21. maja 2021, s katerim je bilo odrejeno prenehanje dejavnosti pridobivanja lignita v rudniku Turów, in sklep z dne 20. septembra 2021, s katerim je bila za to naložena denarna kazen, nista več uporabljala od datuma izbrisa zadeve v glavni stvari, to je 4. februarja 2022.
Glede posledic izbrisa zadeve v glavni stvari za obstoj dolga Poljske je Splošno sodišče navedlo, prvič, da v sklepu o izbrisu niso navedene niti začasne odredbe, določene s sklepom z dne 21. maja 2021, niti dnevna denarna kazen. Drugič, predlog Poljske za razveljavitev sklepa z dne 20. septembra 2021, s katerim je bila naložena navedena denarna kazen, je bil zavrnjen. Tretjič, v sklepu o zavrnitvi tega predloga je izrecno navedeno, da je dnevna denarna kazen prenehala veljati 4. februarja 2022. Zato je dnevna denarna kazen dejansko tekla od datuma vročitve sklepa z dne 20. septembra 2021 do datuma izbrisa zadeve v glavni stvari iz vpisnika, to je 4. februarja 2022.
Drugačna ugotovitev bi pomenila odstopanje od namena denarne kazni, ki je zagotoviti učinkovito uporabo prava Unije, ki je neločljivo povezana z vrednoto pravne države, določeno v členu 2 PEU.
Te ugotovitve ni mogoče ovreči s trditvami Poljske, da nadaljevanje izvrševanja začasnih odredb kljub izbrisu zadeve v glavni stvari presega edini cilj teh odredb, ki je primarno zagotoviti učinkovitost meritorne sodbe. Namen denarnih kazni, ki jih naložita sodišči Unije, namreč ni le zagotoviti učinkovitost meritorne sodbe, ampak tudi zagotoviti spoštovanje začasnih odredb ter v obravnavanem primeru Poljsko odvrniti od odlašanja z uskladitvijo svojega ravnanja s temi odredbami. Če bi bile trditve Republike Poljske sprejete, bi izničile bistvo mehanizma denarne kazni, saj bi se dopustilo, da stranka namerno ne izpolni obveznosti uskladitve z začasnimi odredbami, določenimi v postopku za izdajo začasne odredbe, do konca spora o glavni stvari in tako ogroža učinkovitost prava Unije.
Trditve Republike Poljske, da izvršitev denarnih kazni zmanjšuje privlačnost sklenitve sporazuma o rešitvi spora, prav tako ni mogoče sprejeti, in sicer zaradi cilja denarnih kazni in zaradi tega, ker je imel izbris zadeve v glavni stvari pozitivne učinke za Poljsko, saj so dnevne denarne kazni prenehale teči 4. februarja 2022 in ne na datum razglasitve sodbe Sodišča.
Splošno sodišče je nazadnje štelo, da člen 101 Finančne uredbe v nasprotju s tem, kar je trdila Poljska, ne določa nobene obveznosti Komisije, da razveljavi ugotovljeno terjatev. Poleg tega so bili izpolnjeni pogoji za izterjavo s pobotom, saj je Komisija pravilno preverila obstoj dolga Poljske in določila njegov znesek.
Zato je Splošno sodišče prvi tožbeni razlog zavrnilo. Ker je bil tudi drugi tožbeni razlog, ki se je nanašal na kršitev obveznosti obrazložitve, zavrnjen kot neutemeljen, je Splošno sodišče tožbi v celoti zavrnilo.