SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 6. septembra 2013(*)
„Notranji trg z zemeljskim plinom – Direktiva 2003/55/ES – Obveznost podjetij plinskega gospodarstva, da tretjim osebam zagotovijo pogodbeni dostop do skladišča plina – Odločba čeških organov, s katero je tožeči stranki odobreno začasno izvzetje za njeno načrtovano podzemno skladišče plina v Dambořicah – Sklep Komisije, s katerim se Češki republiki nalaga preklic odločbe o izvzetju – Časovna uporaba Direktive 2003/55“
V zadevi T‑465/11,
Globula a.s. s sedežem v Hodonínu (Češka republika), ki jo zastopajo M. Petite, D. Paemen, A. Tomtsis, D. Koláček in P. Zákoucký, odvetniki,
tožeča stranka,
ob intervenciji
Češke republike, ki jo zastopajo M. Smolek, J. Očková in T. Müller, zastopniki,
intervenientka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata O. Beynet in T. Scharf, zastopnika
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2011) 4509 z dne 27. junija 2011 o izvzetju podzemnega skladišča plina v Dambořicah iz pravil notranjega trga glede dostopa tretjih oseb,
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi I. Pelikánová (poročevalka), predsednica, sodnica, K. Jürimäe in M. van der Woude, sodnika,
sodna tajnica: S. Spyropoulos, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 23. aprila 2013
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, družba Globula a.s., je 14. aprila 2009 pri češkem ministrstvu za industrijo in trgovino (v nadaljevanju: ministrstvo) podala vlogo za pridobitev dovoljenja za gradnjo podzemnega skladišča plina (v nadaljevanju: skladišče) v Dambořicah (Češka republika). V tej vlogi je glede vseh novih zmogljivosti skladišča zaprosila za začasno izvzetje iz obveznosti zagotovitve pogodbenega dostopa tretjim osebam do tega skladišča.
2 Ministrstvo je z odločbo z dne 26. oktobra 2010 dovolilo gradnjo skladišča in tožeči stranki odobrilo začasno izvzetje iz obveznosti zagotovitve pogodbenega dostopa tretjim osebam, ki se je nanašalo na 90 % zmogljivosti skladišča, in sicer za 15 let od dejanskega datuma uporabnega dovoljenja.
3 Evropska komisija je bila o odločbi z dne 26. oktobra 2010 obveščena z dopisom ministrstva z dne 11. februarja 2011, ki ga je Komisija prejela 18. februarja 2011.
4 Komisija je od ministrstva z dopisom z dne 15. aprila 2011 zahtevala dodatne informacije, pri čemer je navedla, da če bo od njega morala zahtevati spremembo ali preklic odločbe z dne 26. oktobra 2010, bo to storila do 18. junija 2011. Ministrstvo je odgovorilo 29. aprila 2011, to je do roka, ki ga je določila Komisija.
5 Komisija je z dopisom z dne 13. maja 2011 ministrstvu poslala drugo zahtevo za dodatne informacije, v kateri je znova navedla, da če bo od njega morala zahtevati spremembo ali preklic odločbe z dne 26. oktobra 2010, bo to storila do 18. junija 2011. Ministrstvo je odgovorilo 20. maja 2011, to je v roku, ki ga je določila Komisija.
6 Komisija je z dopisom z dne 23. junija 2011, ki ga je podpisal član Komisije, zadolžen za energetske zadeve, ministrstvo obvestila, da bo uradni sklep sprejela do 29. junija 2011.
7 Komisija je 27. junija 2011 sprejela Sklep C(2011) 4509 o izvzetju podzemnega skladišča plina v Dambořicah iz pravil notranjega trga glede dostopa tretjih oseb (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), s katerim je Češki republiki naložila, naj odločbo z dne 26. oktobra 2010 prekliče. Izpodbijani sklep je bil Češki republiki vročen 28. junija 2011.
Postopek in predlogi strank
8 Tožeča stranka je 26. avgusta 2011 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
9 Češka republika je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 1. decembra 2011 vložila predlog za intervencijo v tej zadevi v podporo predlogom tožeče stranke. Predsednik četrtega senata Splošnega sodišča je s sklepom z dne 11. januarja 2012 dopustil to intervencijo. Intervenientka je predložila intervencijsko vlogo, druge stranke pa so predložile pripombe glede te vloge v predpisanih rokih.
10 Splošno sodišče (četrti senat) je na podlagi poročila sodnika poročevalca sklenilo začeti ustni postopek.
11 Stranke so podale svoje ustne navedbe in odgovore na ustna vprašanja, ki jih je postavilo Splošno sodišče na obravnavi 23. aprila 2013.
12 Tožeča stranka, ki jo podpira Češka republika, Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijani sklep razglasi za ničen;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
13 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči strani naloži plačilo stroškov.
Pravo
14 Tožeča stranka v podporo predlogu za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa navaja tri tožbene razloge. S prvim zatrjuje napake pri določitvi prava, ki se uporabi, z drugim kršitev načela zaupanja v pravo in s tretjim očitno napako pri presoji dejstev.
15 Prvi tožbeni razlog tožeče stranke vsebuje dva dela, s katerima se zatrjuje napake pri določitvi upoštevnega procesnega oziroma materialnega prava.
16 Tožeča stranka ob podpori Češke republike v bistvu navaja, da bi Komisija morala uporabiti postopek in vsebinska merila iz člena 22 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/55/ES z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 98/30/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 12, zvezek 2, str. 230, v nadaljevanju: druga plinska direktiva), ne pa tistih iz člena 36 Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55 (UL L 211, str. 94, v nadaljevanju: tretja plinska direktiva). Tretja plinska direktiva je namreč drugo plinsko direktivo nadomestila šele 3. marca 2011, odločba z dne 26. oktobra 2010 pa je bila Komisiji sporočena 18. februarja 2011.
17 Komisija izpodbija tako dopustnost kot utemeljenost teh trditev.
Dopustnost prvega tožbenega razloga
18 Komisija izpodbija dopustnost prvega tožbenega razloga. Po njenem mnenju bi ob predpostavki, da bi morala uporabiti postopek iz člena 22 druge plinske direktive, Češki republiki torej poslala neuradno zahtevo za preklic odločbe z dne 26. oktobra 2010, akta, ki naj ne bi bil izpodbojen. Ta tožba naj zato tožeči stranki glede tega ne bi mogla prinesti koristi, zaradi česar naj torej ta ne bi imela pravnega interesa v zvezi s tem. Vsekakor naj bi Komisija – v nasprotju z mnenjem tožeče stranke – lahko po potrebi, po morebitni razglasitvi ničnosti izpodbijanega sklepa s strani Splošnega sodišča, sprejela nov sklep na podlagi druge plinske direktive.
19 Tožeča stranka nasprotuje tem trditvam.
20 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je sicer res – v nasprotju s postopkom iz člena 36 tretje plinske direktive, ki Komisiji dopušča, da na zadevno državo članico neposredno naslovi zavezujoč sklep – da tej instituciji postopek iz člena 22 druge plinske direktive nalaga, da na državo članico najprej naslovi nezavezujočo zahtevo za spremembo ali preklic njene odločbe o odobritvi izvzetja iz določb navedene direktive, pri čemer ta zahteva ni izpodbojni akt.
21 Vendar pa cilj, ki mu tožeča stranka sledi z delom tožbenega razloga v zvezi s postopkom, ki se uporabi, ni, da bi se nanjo namesto izpodbojnega naslovil neizpodbojni akt, temveč da se razglasi ničnost zavezujočega sklepa, ki je po njenem mnenju nezakonit, kar bi ji očitno prineslo korist.
22 Poleg tega je treba zavrniti argument Komisije, da bi po potrebi po morebitni razglasitvi ničnosti izpodbijanega sklepa s strani Splošnega sodišča lahko sprejela nov sklep na podlagi druge plinske direktive. Treba je namreč poudariti, da je v okviru druge plinske direktive, kot je bilo navedeno v točki 20 zgoraj, zavezujoč sklep predpostavljal to, da je bila na zadevno državo članico najprej naslovljena nezavezujoča zahteva. Ker lahko takšna nezavezujoča zahteva pripelje do pogajanj med zadevno državo članico in Komisijo v zvezi z njeno vsebino, naj v tej fazi ne bi bilo gotovo, da bi Komisija nazadnje sprejela zavezujoč sklep, niti kakšna bi bila njegova vsebina. Tožeča stranka navaja, drugič, ker je rok iz člena 22(4) druge plinske direktive potekel 18. maja 2011, Komisija ne more več izpodbijati odločbe z dne 26. oktobra 2010.
23 Zato in brez poseganja v tej fazi v utemeljenost tožbenih razlogov tožeče stranke, ima zadnjenavedena v zvezi s prvim tožbenim razlogom pravni interes, tako da je treba zavrniti ugovor nedopustnosti, ki ga je v zvezi s tem vložila Komisija.
Utemeljenost prvega tožbenega razloga
24 Treba je spomniti, da se v skladu z ustaljeno sodno prakso procesna pravila v nasprotju s pravili materialnega prava, ki se običajno razlagajo tako, da se načeloma ne nanašajo na položaje, ki so nastali pred začetkom njihove veljavnosti, običajno uporabljajo za vse spore, ki potekajo, ko ta pravila začnejo veljati (sodbi Sodišča z dne 6. julija 1993 v združenih zadevah CT Control (Rotterdam) in JCT Benelux proti Komisiji, C‑121/91 in C‑122/91, Recueil, str. I‑3873, točka 22, in z dne 14. novembra 2002 v zadevi Ilumitrónica, C‑251/00, Recueil, str. I‑10433, točka 29; sodba Splošnega sodišča z dne 12. septembra 2007 v zadevi González in Díez proti Komisiji, T‑25/04, ZOdl., str. II‑3121, točka 58).
25 Vendar je bila od tega načela dopuščena izjema v primeru, ko zakonodaja zajema tako pravila materialnega prava kot postopkovna pravila, ki tvorijo nerazdružljivo celoto, od katere se jih ne sme obravnavati ločeno ob upoštevanju trenutka, ko stopijo v veljavo. V takšnih okoliščinah naj se retroaktivni učinek ne bi priznal vsem zadevnim določbam, razen če zadosti jasni pokazatelji ne vodijo k takemu sklepu (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 12. novembra 1981 v združenih zadevah Meridionale Industria Salumi in drugi, od 212/80 do 217/80, Recueil, str. 2735, točki 11 in 12).
26 V obravnavanem primeru je tretja plinska direktiva v skladu z njenim členom 53 drugo plinsko direktivo nadomestila z učinkom od 3. marca 2011, od tega datuma pa se sklicevanja na drugo plinsko direktivo štejejo kot sklicevanja na tretjo plinsko direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II k zadnjenavedeni direktivi. V skladu s to tabelo ustreza člen 36 tretje plinske direktive členu 22 druge plinske direktive.
27 V zvezi s tem je treba poudariti, da tako člen 22 druge plinske direktive kot člen 36 tretje plinske direktive vsebujeta vsebinska in postopkovna pravila in da so bila zlasti pravila, ki urejajo sprejetje odločb o izvzetju s strani nacionalnih organov, bistveno spremenjena.
28 Tako je na prvem mestu v zvezi z zadnjenavedenimi pravili treba ugotoviti, prvič, da kadar je zadevna infrastruktura na ozemlju več držav članic, člen 36, (4) in (5), tretje plinske direktive podeljuje nekatere pristojnosti Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ustanovljeni z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211, str. 1). ACER lahko med drugim sprejema odločitve namesto nacionalnih organov, če se ti ne dogovorijo.
29 Drugič, člen 36(6), tretji pododstavek, tretje plinske direktive je za nacionalni organ vpeljal obveznost, da pred odobritvijo izvzetja določi pravila in mehanizme za upravljanje in dodeljevanje zmogljivosti zadevne infrastrukture, da upravljavcem zadevne infrastrukture naloži, naj vse potencialne uporabnike infrastrukture povabi, da navedejo svoje interese pri pridobivanju zmogljivosti (preverjanje trga), in da zahteva, da upravljanje z novo ustvarjenimi zmogljivostmi izpolnjuje nekatera merila.
30 Na drugem mestu je v zvezi s postopkom na ravni Evropske unije treba ugotoviti, prvič, da se bistvene spremembe nanašajo na to, da Komisija ni več dolžna najprej zadevne države članice pozvati, naj prekliče ali spremeni svojo odločbo, temveč lahko odslej neposredno sprejme zavezujoč sklep. Drugič, za zavezujoč sklep Komisije več ne velja tako imenovani postopek „komitologije“. Tretjič, roki, v katerih lahko Komisija ukrepa, so bili spremenjeni. Medtem ko se je lahko v skladu z drugo plinsko direktivo začetni dvomesečni rok podaljšal za nadaljnji mesec, če je Komisija zahtevala dodatne informacije, se ta začetni rok po tretji plinski direktivi lahko podaljša za dva nadaljnja meseca, in to od prejema dodatnih informacij.
31 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da postopkovnih sprememb, vpeljanih s členom 36 tretje plinske direktive, glede njihovih časovnih učinkov ni mogoče obravnavati ločeno od vsebinskih sprememb.
32 Prvič, postopek izvzetja, ki ga določa ta člen, je enoten postopek, čeprav se delno odvija na nacionalni in delno na ravni Unije. Zato sprememb, ki se nanašajo na nacionalno fazo postopka, ni mogoče presojati ločeno od tistih, ki se nanašajo na fazo na ravni Unije.
33 Drugič, posledice spremembe razdelitve pristojnosti za odločanje med različne akterje, ki sodelujejo v postopku, so znatne in lahko zlasti vplivajo na izid postopka.
34 V zvezi s tem je treba na eni strani poudariti vlogo, ki jo odslej ima ACER kot novi akter na ravni postopka, ki mu morajo slediti nacionalni organi. V primeru trajajočega nesoglasja med nacionalnimi organi glede primernosti podelitve izvzetja ali glede meril, ki urejajo upravljanje novo nastalih zmogljivosti, se lahko enotna odločitev, ki jo mora sprejeti ACER, po pravilih tretje plinske direktive bistveno razlikuje od posamičnih odločitev, ki bi jih po pravilih druge plinske direktive sprejeli zadevni nacionalni organi. Poleg tega je treba poudariti pomembno posvetovalno vlogo, ki jo ima ACER pri teh nacionalnih organih. Čeprav se obravnavana zadeva ne nanaša na infrastrukturo na ozemlju več držav članic, pa ta okoliščina, ki je lastna obravnavani zadevi, ne sme vplivati na preučitev neločljivosti postopkovnih in vsebinskih pravil, kar ni odvisno od posameznega konkretnega primera.
35 Na drugi strani so bile pristojnosti Komisije glede postopka, ki mu mora slediti, močno okrepljene z novim besedilom odstavkov 8 in 9 člena 36 tretje plinske direktive. Namreč, kot je bilo navedeno v točki 20 zgoraj, Komisija lahko odslej na zadevno državo članico neposredno naslovi zavezujoč sklep, ne da bi prej morala nanjo nasloviti nezavezujočo zahtevo in ne da bi morala uporabiti postopek „komitologije“. Posledice odprave potencialne faze dogovarjanj iz postopka, kot je bilo navedeno v točki 22 zgoraj, lahko vplivajo na vsebino končnega sklepa Komisije.
36 Postopkovne in vsebinske spremembe, vpeljane s členom 36 tretje plinske direktive, glede na vse navedeno tvorijo nedeljivo celoto, tako da v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 25 zgoraj, ni mogoče priznati retroaktivnega učinka vsem tem določbam, razen če zadosti jasni pokazatelji ne vodijo k takemu sklepu.
37 Vendar takih pokazateljev v obravnavani zadevi ni. Natančneje, čeprav tretja plinska direktiva v členih 53 in 54 natančno določa datum, od katerega se morajo uporabljati pravila, ki jih vsebuje, pa ne vsebuje pravil za obravnavanje postopkov, ki so v trenutku začetka njene veljavnosti že v teku in ki bi lahko upravičila odstop od načela, določenega s sodno prakso, navedeno v točki 25 zgoraj.
38 Zato so se v obravnavanem primeru v nasprotju s trditvami Komisije morala uporabiti pravila druge plinske direktive, in sicer tako glede vsebine kot postopka.
39 Zato je treba prvemu tožbenemu razlogu tožeče stranke ugoditi in izpodbijani sklep razglasiti za ničen, ne da bi bilo treba presojati preostala tožbena razloga tožeče stranke.
Stroški
40 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Komisija ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi tožeče stranke naloži, da nosi svoje stroške in stroške tožeče stranke.
41 Na podlagi člena 87(4), prvi pododstavek, Poslovnika države članice, ki so se kot intervenientke udeležile postopka, nosijo svoje stroške. Češka republika nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)
razsodilo:
1. Sklep Komisije C(2011) 4509 z dne 27. junija 2011 o izvzetju podzemnega skladišča plina v Dambořicah iz pravil notranjega trga glede dostopa tretjih oseb se razglasi za ničen.
2. Evropska komisija nosi stroške družbe Globula a.s. in svoje stroške.
3. Češka republika nosi svoje stroške.
Pelikánová | Jürimäe | Van der Woude |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 6. septembra 2013.
Podpisi