Zadeva T‑359/12

Louis Vuitton Malletier

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Figurativna znamka Skupnosti z motivom šahovnice rjave in bež barve – Absolutni razlog za zavrnitev – Neobstoj razlikovalnega učinka – Neobstoj razlikovalnega učinka, pridobljenega z uporabo – Člen 7(1)(b) in (3) Uredbe št. 207/2009 – Člen 52(1) in (2) Uredbe št. 207/2009“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 21. aprila 2015

1.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Tridimenzionalne znamke, ki imajo obliko proizvoda – Razlikovalni učinek – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b))

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Figurativna znamka v obliki dvodimenzionalne upodobitve proizvoda – Razlikovalni učinek – Merila presoje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b))

3.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Absolutni razlogi za ničnost – Registracija v nasprotju s členom 7(1)(d) Uredbe št. 207/2009 – Izjema – Pridobitev razlikovalnega učinka z uporabo – Figurativna znamka z motivom šahovnice rjave in bež barve

(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 7(1)(b) in 52)

4.      Znamka Skupnosti – Odločba Urada – Načelo enakega obravnavanja – Načelo dobrega upravljanja – Prejšnja praksa odločanja Urada – Načelo zakonitosti

5.      Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Ugotavljanje dejanskega stanja po uradni dolžnosti – Postopek za ugotavljanje ničnosti v zvezi z absolutnimi razlogi za zavrnitev – Preizkus, omejen na navajane razloge

(Uredba Sveta št. 207/2009, členi 7(1), 52, 55, 57(1) in 76(1))

6.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Absolutni razlogi za ničnost – Registracija v nasprotju s členom 7(1) od (b) do (d) Uredbe št. 207/2009 – Izjema – Pridobitev razlikovalnega učinka z uporabo – Pogoji

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1) od (b) do (d) ter 3, 52(2) in 165(1) in (4))

7.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Izjema – Pridobitev razlikovalnega učinka z uporabo – Znamka brez razlikovalnega učinka v celotni Uniji

(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 1(1) in 7(3))

1.      Merila presoje razlikovalnega učinka tridimenzionalnih znamk, ki imajo obliko samega proizvoda, niso drugačna od meril, ki se uporabljajo za druge vrste znamk.

Vendar je v okviru uporabe teh meril treba upoštevati dejstvo, da zaznava povprečnih potrošnikov v primeru tridimenzionalne znamke, ki ima videz proizvoda samega, ni nujno enaka zaznavi besedne ali figurativne znamke, ki jo sestavlja znak, ki ni odvisen od videza proizvodov, ki jih znamka označuje.

Kadar ni nobenega figurativnega ali besednega elementa, povprečni potrošniki namreč običajno ne sklepajo o izvoru proizvoda na podlagi oblike proizvodov ali njihove embalaže in je lahko zato težje dokazati razlikovalni učinek take tridimenzionalne znamke kot pa razlikovalni učinek besedne ali figurativne znamke.

Poleg tega bolj ko se oblika, ki sestavlja znamko, za katero je zahtevana registracija, približuje najverjetnejši obliki, ki jo ima zadevni proizvod, bolj je verjetno, da navedena oblika nima razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009. V teh okoliščinah ima le znamka, ki se bistveno razlikuje od standarda ali navad sektorja in zaradi tega izpolnjuje svojo bistveno nalogo označbe izvora, tudi razlikovalni učinek v smislu člena 7(1)(b) te uredbe.

(Glej točke od 20 do 23.)

2.      Sodna praksa, ki se je razvila v zvezi s tridimenzionalnimi znamkami, ki imajo videz samega proizvoda, velja tudi, kjer je, kot v tem primeru, prijavljena znamka figurativna znamka v obliki dvodimenzionalnega predstavitve tega proizvoda. V takem primeru tudi znamka ni sestavljena iz znaka, neodvisnega od videza proizvodov, ki jih označuje.

Tako je tudi v primeru figurativne znamke, ki je delno sestavljena iz oblike proizvoda, ki ga označuje, saj jo lahko upoštevna javnost takoj in brez posebnega razmišljanja dojame kot upodobitev posebej zanimive ali privlačne podrobnosti zadevnega proizvoda in ne kot označbo njegovega trgovskega izvora.

(Glej točki 24 in 25.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 35 do 45, 104 in 120.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 47 do 51.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 58 do 62.)

6.      Na podlagi člena 7(3) Uredbe št. 207/2009 absolutni razlogi za zavrnitev, navedeni v členu 7(1)(b) iste uredbe, ne nasprotujejo registraciji znamke, če je ta za proizvode, za katere je zahtevana registracija, pridobila razlikovalni učinek z uporabo.

Enako člen 52(2) Uredbe št. 207/2009 določa, da se znamka Skupnosti, če je bila registrirana v nasprotju s členom 7(1)(b) te uredbe, ne more razglasiti za nično, če je zaradi uporabe po registraciji pridobila razlikovalni učinek za proizvode in storitve, za katere je bila registrirana.

V skladu z določbami člena 165(1) in (4) Uredbe št. 207/2009 je treba predložiti dokaz o razlikovalnem učinku, pridobljenem z uporabo, le za države, ki so bile članice Unije ob vložitvi zahteve za registracijo izpodbijane znamke.

Znak brez svojstvenega razlikovalnega učinka, ki se je uporabljal pred vložitvijo zahteve za njegovo registracijo kot znamka Skupnosti in je tako pridobil razlikovalni učinek za proizvode ali storitve, na katere se nanaša zahteva za registracijo, se namreč registrira na podlagi člena 7(3) Uredbe št. 207/2009, zato ni znamka, „registrirana v nasprotju z določbami člena 7. Pri tej predpostavki torej člen 52(2) Uredbe št. 207/2009 sploh ni pomemben. Ta določba se nanaša le na znamke, ki so registrirane v nasprotju z razlogi za zavrnitev iz člena 7(1), od (b) do (d), Uredbe št. 207/2009 in za katere bi bilo treba, če ne bi bilo take določbe, ugotoviti, da so nične na podlagi člena 52(1) Uredbe št. 207/2009. Namen člena 52(2) Uredbe št. 207/2009 je ravno ohranitev registracije tistih od teh znamk, ki so zaradi vmesne uporabe, torej uporabe po registraciji, pridobile razlikovalen učinek za proizvode ali storitve, za katere so bile registrirane, čeprav je bila ta registracija takrat v nasprotju s členom 7 Uredbe št. 207/2009.

(Glej točke od 79 do 82.)

7.      V skladu s členom 1(2) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti je znamka Skupnosti „enotnega značaja“, kar pomeni, da ima „na celotnem območju Skupnosti […] enak učinek“. Iz enotnega značaja znamke Skupnosti izhaja, da mora imeti znak, da bi ga bilo mogoče registrirati, razlikovalni učinek v celotni Uniji. Zato je treba v skladu s členom 7(2) Uredbe št. 207/2009 zavrniti registracijo znamke, če je brez razlikovalnega učinka v delu Unije.

Člen 7(3) Uredbe št. 207/2009, ki omogoča registracijo znakov, ki so pridobili razlikovalni učinek z uporabo, je treba razumeti v skladu s temi zahtevami. Zato je treba dokazati razlikovalni učinek, pridobljen z uporabo, na vsem ozemlju, kjer ga znamka ni imela že ab initio.

Iz navedenega nesporno izhaja, da če je izpodbijana znamka brez razlikovalnega učinka v celotni Uniji, je treba dokaz, da je razlikovalni učinek pridobila, predložiti za vsako posamično državo članico.

Seveda je Sodišče menilo, da čeprav je res, da je treba to, da je znamka pridobila razlikovalni učinek z uporabo, dokazati za del Unije, v katerem ta znamka takega učinka ab initio ni imela, bi bilo pretirano zahtevati, da se taka pridobitev dokaže za vsako posamično državo članico.

Kljub temu je treba navesti, da se Sodišče s sklicevanjem na sodno prakso, v skladu s katero je znamko mogoče registrirati samo, če se predloži dokaz, da je z uporabo pridobila razlikovalni učinek v delu Unije, v katerem ga ab initio ni imela in da bi to morala biti celotna Unija, ni oddaljilo od svoje sodne prakse.

(Glej točke 84, 85 in od 91 do 93.)