SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE (pritožbeni senat)

z dne 12. julija 2007

Zadeva T-252/06 P

Marie-Yolande Beau

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Poklicna bolezen – Očitno nedopustna pritožba – Očitno neutemeljena pritožba“

Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 28. junija 2006 v zadevi Beau proti Komisiji (F‑39/05, ZOdl. JU, str. I-A-1-51 in II-A-1-175) zaradi predloga za razveljavitev te sodbe.

Odločitev: Pritožba se zavrne. M.‑Y. Beau nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Komisija.

Povzetek

1.      Uradniki – Socialna varnost – Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni – Poklicna bolezen – Pojem

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 73; Pravila o zavarovanju za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, člen 3)

2.      Pritožba – Pritožbeni razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor Sodišča prve stopnje nad presojo dokazov – Izključitev, razen v primeru izkrivljanja

(Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1))

1.      Pojem poklicne bolezni ni omejen na primere, ko je izključni vzrok invalidnosti uradnika njegovo opravljanje nalog, ampak se lahko uporablja tudi za invalidnost, ki je posledica poslabšanja prej obstoječe bolezni, katere vzrok nastanka je drugje. Z drugimi besedami, čeprav je opravljanje nalog v Skupnostih povzročilo poslabšanje prej obstoječe bolezni, zaradi česar uradnik ni sposoben nadaljevati opravljanja delovnih nalog, je treba šteti, da je vzrok invalidnosti poklicna bolezen.

Da bi organ za imenovanja lahko ugodil zahtevi uradnika za priznanje poslabšanja bolezni kot poklicne bolezni, mora – na podlagi ugotovitev zdravniške komisije, če se je zahteval njen sklic – ugotoviti tako poslabšanje, kadar presoja utemeljenost take zahteve. Začasnost poslabšanja bolezni, zaradi katere se je to poslabšanje končalo in ga torej ni več mogoče ugotoviti, ko ta organ odloča o navedeni zahtevi za priznanje poklicne bolezni, posledično ni nepomembna. Ker navedeni organ, ko odloča, ne more ugotoviti poslabšanja, namreč ne more priznati, da ima uradnik poklicno bolezen.

(Glej točke 36, 41 in 42.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 26. september 1990, F proti Komisiji, T‑122/89, Recueil, str. II‑517, točka 14; Sodišče prve stopnje, 23. november 2004, O proti Komisiji, T‑376/02, ZOdl. JU, str. I‑A‑349 in II‑1595, točke 68, 72 in 73.

2.      Sodišče na prvi stopnji, v tej zadevi Sodišče za uslužbence, je edino pristojno za ugotavljanje dejstev, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene, in za presojo teh dejstev. Presoja dejstev torej, razen v primeru izkrivljanja dokazov, predloženih temu sodišču, ni pravno vprašanje, ki bi bilo kot tako predmet nadzora Sodišča prve stopnje kot pritožbenega sodišča. Listine iz spisa morajo očitno kazati na tako izkrivljanje, ne da bi bilo treba ponovno presojati dejstva in dokaze.

(Glej točke od 45 do 47.)

Napotitev na: Sodišče, 28. maj 1998, New Holland Ford proti Komisiji, C‑8/95 P, Recueil, str. I‑3175, točka 72; Sodišče, 6. april 2006, General Motors proti Komisiji, C‑551/03 P, ZOdl., str. I‑3173, točka 54; Sodišče, 21. september 2006, JCB Service proti Komisiji, C‑167/04 P, ZOdl., str. I‑8935, točka 108.