SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 16. septembra 2013
Zadeva T‑618/11 P
Carlo De Nicola
proti
Evropski investicijski banki (EIB)
„Pritožba – Javni uslužbenci – Osebje EIB – Ocena – Napredovanje – Ocenjevalno in napredovalno obdobje 2008 – Odločba pritožbenega organa –Obseg nadzora – Ocenjevalno poročilo – Ugovor nezakonitosti – Razumni rok –Predlog za razveljavitev – Odškodninski zahtevek – Litispendenca“
Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 28. septembra 2011 v zadevi De Nicola proti EIB (F‑13/10), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.
Odločitev: Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 28. septembra 2011 v zadevi De Nicola proti EIB (F‑13/10) se razveljavi v delu, v katerem so zavrnjeni predlogi Carla De Nicole za razglasitev ničnosti odločbe odbora za pritožbe Evropske investicijske banke (EIB). V preostalem se pritožba zavrne. Tožba, ki jo je C. De Nicola vložil pred Sodiščem za uslužbence v zadevi F‑13/10, se zavrne. C. De Nicola nosi svoje stroške in polovico stroškov, ki jih je priglasila EIB v zvezi s postopkom pred Sodiščem za uslužbence in tem postopkom. EIB nosi polovico svojih stroškov postopka pred Sodiščem za uslužbence in tega postopka.
Povzetek
1. Tožbe uradnikov – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Tožba zoper odločbo odbora za pritožbe v zvezi z ocenjevanjem – Sodni nadzor – Obseg
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91; Kadrovski predpisi Evropske investicijske banke, člen 22)
2. Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev in dokazov – Nedopustnost – Nadzor Splošnega sodišča nad presojo dejstev in dokazov – Izključitev, razen v primeru izkrivljanja
(Statut Sodišča, člen 58 in Priloga I, člen 11)
3. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve –Natančen povzetek tožbenih razlogov in trditev, navedenih pred Sodiščem za uslužbence
(Statut Sodišča, člen 21); (Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 35(1)(e))
4. Pravo Evropske unije – Načela – Spoštovanje razumnega roka – Upravni postopek – Sodni postopek – Merila presoje
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 47 in 52(1); Kadrovski predpisi Evropske investicijske banke, člen 41)
5. Pritožba – Razlogi – Nadzor Splošnega sodišča nad pravilnostjo pravne opredelitve dejstev, ki jih je ugotovilo Sodišče za uslužbence – Dopustnost
(Statut Sodišča, člen 58 in Priloga I, člen 11)
6. Tožbe uradnikov – Uslužbenci Evropske investicijske banke – Ničnostna tožba, ki ni bila vložena v roku – Odškodninska tožba, s katero se želi doseči enak cilj – Nedopustnost
7. Sodni postopek – Ugovor litispndence – Istovetnost strank, predmeta in tožbenih razlogov v dveh tožbah – Nedopustnost pozneje vložene tožbe
8. Pritožba – Razlogi – Nadzor Splošnega sodišča nad zavrnitvijo Sodišča za uslužbence, da odredi ukrepe procesnega vodstva ali preiskovalne ukrepe – Obseg
(člen 256(2) PDEU; Statut Sodišča, Priloga I, člen 11)
1. Čeprav bi se štelo, da imajo predlogi, ki so bili podani zoper odločbo odbora za pritožbe Evropske investicijske banke, učinek, kot da je bilo sodišču Unije predloženo ocenjevalno poročilo, zoper katerega je bila vložena upravna pritožba, ta okoliščina sama po sebi ne upravičuje, da se sodišče Unije omeji le na preizkus predlogov, ki so bili podani zoper sporno poročilo, ali da celo v celoti opusti preizkus utemeljenosti odločbe odbora za pritožbe, ker ima ta odbor pristojnost za celovit nadzor, ki mu dovoljuje, da s svojo presojo nadomesti presojo iz navedenega poročila, pristojnost, na katero se Sodišče za uslužbence po drugi strani ne more sklicevati. Možnost, da odbor za pritožbe napačno opusti celovit nadzor, namreč pomeni, da se zadevni stranki odreče nadzor, določen z notranjimi pravili Banke in se torej poseže v njen položaj, tako da mora biti mogoče, da je ta opustitev predmet nadzora prvostopenjskega sodišča.
Poleg tega, ob upoštevanju pristojnosti odbora za pritožbe za celovit nadzor, ki je torej širša od pristojnosti sodišča, mora prvostopenjsko sodišče – kar zadeva vrednotenje in ocene iz spornega poročila – nujno preveriti, seveda v okviru omejenega nadzora, ali in v kolikšnem delu je navedeni odbor izvedel dolžnost celovitega nadzora v skladu z veljavnimi pravili. Prav zaradi celovitega nadzora se pravni učinki odločbe odbora za pritožbe ne prekrivajo nujno z učinki ocenjevalnega poročila, ki je bil predmet njegovega nadzora, in lahko zato drugače posežejo v položaj zadevne stranke, o zakonitosti takega posega pa mora presoditi sodišče, če mu je zadeva predložena.
(Glej točki 42 in 43.)
Napotitev na:
Splošno sodišče: 23. februar 2001, De Nicola proti EIB, T‑7/98, T‑208/98 in T‑109/99, RecFP, str. I‑A‑49 in II‑185, točka 132; 22. oktober 2002, Pflugradt proti ECB, T‑178/00 in T‑341/00, Recueil, str. II‑4035, točka 69; 27. april 2012, De Nicola proti EIB, T‑37/10 P, točke 46, 49 in od 52 do 54.
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 52.)
Napotitev na:
Sodišče: 2. oktober 2001, EIB proti Hautemu, C‑449/99 P, Recueil, str. I‑6733, točka 44; Sodišče, 5. junij 2003, O’Hannrachain proti Parlamentu, C‑121/01 P, Recueil, str. I‑5539, točka 35; Sodišče, 27. april 2006, L proti Komisiji, C‑230/05 P, neobjavljena v ZOdl., točka 45.
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 57.)
Napotitev na::
Splošno sodišče: 12. marec 2008, Giannini proti Komisiji, T‑100/04, ZOdl. JU, str. I‑A-2‑9 in II‑A-2‑37, točki 61 in 62 ter navedena sodna praksa.
4. Kadar trajanje postopka z določbo prava Unije ni določeno, je treba pri presoji razumnosti roka, ki ga ima institucija za sprejetje zadevnega akta, upoštevati vse okoliščine posamezne zadeve, zlasti pa interese strank v sporu, zapletenost zadeve in ravnanje zadevnih strank. Tako razumnosti roka ni mogoče določiti s sklicevanjem na abstraktno določeno natančno zgornjo mejo, ampak jo je treba v vsaki posamezni zadevi presoditi na podlagi okoliščin zadeve. Poleg tega je treba ob upoštevanju zahteve po doslednosti uporabiti pojem razumnega roka enako, kadar se nanaša na tožbo ali zahtevek, za vložitev katerih ni bil z nobeno določbo prava Unije predpisan rok, v katerem morata biti ta tožba ali zahtevek vložena. Sodišče Unije mora v obeh primerih upoštevati okoliščine obravnavane zadeve.
(Glej točko 74.)
Napotitev na:
Splošno sodišče: 28. februar 2013, preveritev Arango Jaramillo in drugi proti EIB, C‑334/12 RX-II, točke od 25 do 46.
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 77.)
Napotitev na:
Splošno sodišče: 18. julij 2011, Marcuccio proti Komisiji, T‑450/10 P, neobjavljena v ZOdl., točka 31.
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 96.)
7. Tožbo, ki je vložena potem, ko je že bila vložena druga tožba, v kateri si nasprotujeta isti stranki, ki temelji na enakih razlogih in s katero se želi doseči razglasitev ničnosti istega pravnega akta, je treba zavreči kot nedopustno zaradi litispendence, pri čemer ni treba, da je ta izjema izrecno določena s pravnim pravilom. V zvezi s tem razlikovanja med različnimi stopnjami sodišč, kot ga je opravila tožeča stranka, ni mogoče sprejeti, ker je bistvo predmeta spora na vseh teh stopnjah enako.
(Glej točko 98.)
Napotitev na:
Sodišče: 24. november 2005, Italija proti Komisiji, C‑138/03, C‑324/03 in C‑431/03, ZOdl., str. I‑10043, točka 64; 9. junij 2011, Diputación Foral de Vizcaya proti Komisiji, od C‑465/09 P do C‑470/09 P, neobjavljena v ZOdl., točka 58.
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 106.)
Napotitev na:
Sodišče: 24. september 2009, Erste Group Bank in drugi proti Komisiji, C‑125/07 P, C‑133/07 P, C‑135/07 P in C‑137/07 P, ZOdl., str. I‑8681, točka 319; 10. junij 2010, Thomson Sales Europe proti Komisiji, C‑498/09 P, neobjavljena v ZOdl., točka 138.