Zadeva C‑212/11
Jyske Bank Gibraltar Ltd
proti
Administración del Estado
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Supremo)
„Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma – Direktiva 2005/60/ES – Člen 22(2) – Sklep 2000/642/PNZ – Obveznost kreditnih ustanov, da sporočajo sumljive finančne transakcije – Ustanova, ki posluje v okviru svobode opravljanja storitev – Določitev nacionalne finančne obveščevalne enote, odgovorne za pridobivanje informacij – Člen 56 PDEU – Ovira za svobodo opravljanja storitev – Nujne zahteve v splošnem interesu – Sorazmernost“
Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 25. aprila 2013
1. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost nacionalnega sodišča – Presoja nujnosti in upoštevnosti postavljenih vprašanj
(člen 267 PDEU)
2. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Očitno neupoštevna vprašanja in hipotetična vprašanja, postavljena v okviru, ki izključuje koristen odgovor
(člen 267 PDEU)
3. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Opredelitev upoštevnih elementov prava Unije
(člen 267 PDEU)
4. Približevanje zakonodaj – Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma – Direktiva 2005/60 – Obveznost kreditnih ustanov, da sporočajo sumljive finančne transakcije – Ustanove, ki poslujejo v okviru svobode opravljanja storitev – Posredovanje informacij finančni obveščevalni enoti države članice izvora
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60, člen 22(2))
5. Približevanje zakonodaj – Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma – Direktiva 2005/60 – Obveznost kreditnih ustanov, da sporočajo sumljive finančne transakcije – Nacionalna ureditev, ki od kreditnih ustanov, ki na njenem ozemlju izvajajo dejavnosti v okviru svobode opravljanja storitev, zahteva, da zahtevane informacije posredujejo neposredno finančni obveščevalni enoti te države – Dopustnost – Pogoji – Obveznost zagotovitve polnega učinka Direktive 2005/60 in Sklepa 2000/642
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60, člen 22(2); Sklep Sveta 2000/642)
6. Svoboda opravljanja storitev – Omejitve – Prepoved – Obseg
(člen 56 PDEU)
7. Približevanje zakonodaj – Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma – Direktiva 2005/60 – Minimalna uskladitev
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60)
8. Svoboda opravljanja storitev – Omejitve – Preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma – Direktiva 2005/60 – Obveznost kreditnih ustanov, da sporočajo sumljive finančne transakcije – Nacionalna ureditev, ki od kreditnih ustanov, ki na njenem ozemlju izvajajo dejavnosti v okviru svobode opravljanja storitev, zahteva, da zahtevane informacije posredujejo neposredno finančni obveščevalni enoti te države – Dopustnost – Pogoji – Uresničevanje cilja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma – Spoštovanje načela sorazmernosti – Presoja nacionalnega sodišča
(člen 56 PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 33.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 34.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 38.)
4. Člen 22(2) Direktive 2005/60 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma je treba razlagati tako, da določa, da morajo zadevni subjekti zahtevane informacije posredovati finančni obveščevalni enoti države članice, na ozemlju katere so, to pomeni, v primeru transakcij, izvedenih v okviru svobode opravljanja storitev, finančni obveščevalni enoti države članice izvora.
(Glej točko 43.)
5. Člen 22(2) Direktive 2005/60 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, ki od kreditnih ustanov zahteva, da informacije, zaprošene iz naslova boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, posredujejo neposredno finančni obveščevalni enoti te države, kadar te ustanove opravljajo svojo dejavnost na nacionalnem ozemlju v okviru svobode opravljanja storitev, če ta ureditev ne ogroža uporabnega učinka navedene direktive in Sklepa 2000/642 o dogovoru glede sodelovanja med enotami za finančni nadzor držav članic pri izmenjavi informacij.
Namen take nacionalne ureditve mora namreč biti okrepiti – ob spoštovanju prava Unije – učinkovitost boja proti pranju denarja in financiranju terorizma. Takšna ureditev ne ogroža ciljev, vzpostavljenih z Direktivo 2005/60 v zvezi z obveznostjo subjektov, za katere velja, glede poročanja niti ne škoduje učinkovitosti obstoječih oblik sodelovanja in izmenjave informacij med finančnimi obveščevalnimi enotami, kakršne so določene s Sklepom 2000/642 in kreditnih ustanov iz Direktive 2005/60 ne odveže njihove obveznosti, da finančni obveščevalni enoti države članice, na ozemlju katere so, posredujejo zahtevane informacije v skladu s členom 22 te direktive. Enako takšna nacionalna ureditev ne krši nobene določbe Sklepa 2000/642, če njena lastna finančna obveščevalna enota ni v ničemer odvezana obveznosti sodelovanja s finančnimi obveščevalnimi enotami drugih držav članic in vzajemno ohrani nespremenjeno pravico, da od njih zahteva posredovanje dokumentov ali informacij za boj proti pranju denarja. Takšna nacionalna ureditev namreč ne ogroža mehanizma sodelovanja med finančnimi obveščevalnimi enotami, ki ga določa Sklep 2000/642, temveč vzporedno s tem sklepom določa sredstvo za finančno obveščevalno enoto zadevne države članice, da neposredno pridobi informacije v posebnem primeru izvajanja dejavnosti na njenem ozemlju v okviru svobode opravljanja storitev.
(Glej točke od 49 do 51, od 54 do 56 in 85 ter izrek.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 58 in 59.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 60 in 61.)
8. Člen 56 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje ureditvi države članice, ki od kreditnih ustanov, ki na njenem ozemlju izvajajo dejavnosti v okviru svobode opravljanja storitev, zahteva, da informacije, ki se zahtevajo iz naslova boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, posredujejo neposredno finančni obveščevalni enoti te države, če je ta upravičena z nujnim razlogom v javnem interesu, če je primerna za uresničitev cilja, ki mu sledi, če ne presega tega, kar je potrebno za doseganje tega cilja, in če se uporablja nediskriminatorno, kar mora preveriti nacionalno sodišče ob upoštevanju teh ugotovitev:
- taka ureditev je primerna za doseganje cilja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, če zadevni državi članici dopušča nadzor in učinkovito preprečevanje sumljivih finančnih transakcij, ki jih izvajajo kreditne ustanove, ki opravljajo svoje storitve na nacionalnem ozemlju, ter, kadar je to potrebno, pregon in kaznovanje odgovornih;
- obveznost, ki jo ta ureditev nalaga kreditnim ustanovam, ki svojo dejavnost izvajajo v okviru svobode opravljanja storitev, je lahko sorazmeren ukrep za uresničevanje tega cilja, ob upoštevanju, da med nastankom dejstev v sporu o glavni stvari ni bilo učinkovitega mehanizma, ki bi zagotavljal polno in celovito sodelovanje finančnih obveščevalnih enot.
(Glej točko 85 in izrek.)