Zadeva T‑644/13 R

Serco Belgium in drugi

proti

Evropski komisiji

„Začasna odredba – Javna naročila – Postopek javnega razpisa – Zavrnitev ponudbe ponudnika – Predlog za odlog izvršitve – Fumus boni juris“

Povzetek – Sklep Splošnega sodišča (sodnik za izdajo začasne odredbe) z dne 4. februarja 2014

1.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za oddajo – Fumus boni juris – Nujnost – Resna in nepopravljiva škoda – Kumulativnost – Tehtanje vseh zadevnih interesov – Vrstni red preizkusa in način preverjanja – Diskrecijska pravica sodnika za začasne odredbe

(členi 256(1) PDEU, 278 PDEU in 279 PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 104(2))

2.      Začasna odredba – Odlog izvršitve – Začasni ukrepi – Pogoji za oddajo – Fumus boni juris –Prima facie preučitev razlogov, navedenih v podporo tožbi v glavni stvari – Tožba zoper sklep Komisije o zavrnitvi ponudbe ponudnika v okviru javnega naročila – Postopki za izdajo začasne odredbe v zadevah javnega naročanja – Cilj – Učinkovito sodno varstvo

(členi 256(1) PDEU, 278 PDEU in 279 PDEU; Poslovnik Splošnega sodišča, člen 104(1); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18; Direktiva Sveta 89/665, uvodne izjave od 1 do 5 in člen 2(1); Uredba Komisije št. 1268/2012)

3.      Javno naročanje Evropske unije – Sklenitev pogodbe o naročilu na podlagi javnega razpisa – Merila za izbiro – Ocenjevanje sposobnosti ponudnikov, da zagotovijo opredeljene storitve – Merila za oddajo – Primerjalno ocenjevanje značilnosti in posebnih prednosti posameznih ponudb

(Uredba Komisije št. 1268/2012, členi od 146 do 149)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 15 do 17.)

2.      V okviru javnega naročanja je ustrezno upoštevati posebno vlogo postopka za izdajo začasne odredbe. Glede tega je treba upoštevati tudi pravni okvir, ki ga vzpostavlja zakonodajalec Unije in ki velja za postopke oddajanja javnih naročil, ki jih organizirajo naročniki iz držav članic. Zlasti bi morala, kot je določeno v uvodni izjavi 40 Uredbe št. 1268/2012 o pravilih uporabe Uredbe št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, vsebinska pravila o javnih naročilih temeljiti na Direktivi 2004/18 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev.

Poleg tega je zakonodajalec, kot je navedeno v uvodnih izjavah od 1 do 3 Direktive 89/665 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje, menil, da je treba za zagotovitev učinkovite uporabe takih pravil vzpostaviti skupino postopkovnih zahtev, s katerimi se dajo na razpolago hitra pravna sredstva v fazi, ko se kršitve še lahko popravijo. Ob upoštevanju kratkega trajanja postopkov oddaje javnih naročil je vloga začasne odredbe taka, da je zakonodajalec menil, da je v skladu s členom 2(1) Direktive 89/665 ustrezno, da je na razpolago, kar zadeva postopke oddaje javnih naročil v pristojnosti držav članic, neodvisno od tega, ali je pred tem vložena tožba. Poleg tega, kot je razvidno iz uvodnih izjav 2, 3 in 5 ter iz člena 2(1) Direktive 89/665, v posebnem okviru javnega naročanja začasni ukrepi niso samo sredstvo za odložitev oddaje naročila, temveč vsaj enakovredno tudi sredstvo za popravo očitne kršitve, ki bi drugače spadala v okvir postopka v glavni stvari.

Tudi če ti preudarki ne morejo postaviti pod vprašaj uporabe člena 104(1) Poslovnika Splošnega sodišča, ki uveljavlja člena 278 PDEU in 279 PDEU in določa, da mora biti pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe vložena tožba v glavni stvari, je njihovo upoštevanje utemeljeno z dejstvom, da je, tako kot na nacionalni ravni, namen začasnih ukrepov iz naslova 3 Poslovnika v primeru javnih naročil zagotavljanje učinkovitega sodnega varstva v zvezi z uporabo pravil o javnem naročanju, ki veljajo za institucije in organe EU in ki v bistvenem temeljijo na Direktivi 2004/18. Obenem, čeprav v okviru postopka za izdajo začasne odredbe sodniku za izdajo začasne odredbe zadeve praviloma ni treba presojati tako podrobno kot v okviru postopka v glavni stvari, te ugotovitve ni mogoče razlagati, kot da pomeni, da je podrobna presoja povsem prepovedana.

Zato je treba preučiti, ali stališča tožečih strank izkazujejo fumus boni juris v smislu, da dajejo resen vtis, da je sklep s področja javnega naročanja nezakonit.

(Glej točke od 18 do 23.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 30.)