Združeni zadevi C‑615/20 in C‑671/20
Kazenski postopki
zoper
YP in druge
(Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je vložilo Sąd Okręgowy w Warszawie)
Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 13. julija 2023
„Predhodno odločanje – Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU – Pravna država – Učinkovito sodno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo Unije – Neodvisnost sodnikov – Primarnost prava Unije – Člen 4(3) PEU – Obveznost lojalnega sodelovanja – Odvzem imunitete pred kazenskim pregonom sodniku in suspenz tega sodnika s strani Izba Dyscyplinarna (disciplinski senat) pri Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska) – Neobstoj neodvisnosti in nepristranskosti tega senata – Sprememba sestave senata, ki odloča o zadevi, ki je bila dotlej zaupana temu sodniku – Prepovedi nacionalnim sodiščem, da podvomijo o legitimnosti sodišča, ogrozijo njegovo delovanje ali presojajo zakonitost oziroma učinkovitost imenovanja sodnikov ali njihovih sodniških pristojnosti, sicer se naložijo disciplinske sankcije – Obveznost zadevnih sodišč in organov, pristojnih za imenovanje in spremembo sestave sodišča, da se vzdržijo uporabe ukrepov odvzema imunitete in suspenza zadevnega sodnika – Obveznost teh sodišč in organov, da ne upoštevajo nacionalnih določb, ki določajo navedene prepovedi“
1. Vprašanja za predhodno odločanje – Hitri postopek predhodnega odločanja – Pogoji – Okoliščine, ki upravičujejo hitro obravnavanje – Občutljivost in zapletenost nastalih pravnih težav, ki ne dopuščajo uporabe takega postopka
(Poslovnik Sodišča, člen 105(1))
(Glej točke od 32 do 33 in 35.)
2. Države članice – Obveznosti – Vzpostavitev pravnih sredstev, potrebnih za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva – Spoštovanje načela neodvisnosti sodnikov – Dodelitev pristojnosti disciplinskemu senatu vrhovnega sodišča, da sodniku odvzame imuniteto pred kazenskim pregonom – Senat, ki ne izpolnjuje zahteve glede neodvisnosti in nepristranskosti – Nedopustnost – Neizpolnitev, ugotovljena s sodbo Sodišča
(člena 2 in 19(1), drugi pododstavek, PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)
(Glej točke od 51 do 53 in 55.)
3. Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Sodba Sodišča, s katero je ugotovljena neizpolnitev obveznosti – Učinki – Dolžnosti države članice, ki ne izpolnjuje obveznosti – Popolna izvršitev sodbe – Obveznosti pristojnih nacionalnih sodišč in upravnih organov – Sprejetje vseh ustreznih ukrepov za doseganje polnega učinka prava Unije – Obveznost, da predložitveno sodišče izpelje vse posledice iz sodbe, s katero je ugotovljena neizpolnitev
(člen 260(1) PDEU)
(Glej točke od 56 do 59 ter točko 1 izreka.)
4. Države članice – Obveznosti – Vzpostavitev pravnih sredstev, potrebnih za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva – Spoštovanje načela neodvisnosti sodnikov – Primarnost in neposredni učinek prava Unije – Dolžnosti nacionalnih sodišč – Obveznost, da po uradni dolžnosti opustijo uporabo nacionalne ureditve ali prakse, ki je v nasprotju z določbo prava Unije, ki ima neposredni učinek – Akt, ki ga sprejme organ, ki ne izpolnjuje zahteve po neodvisnosti in nepristranskosti, ter na podlagi katerega je sodniku ob kršitvi prava Unije odvzeta imuniteta pred kazenskim pregonom in na podlagi katerega je odrejen suspenz sodnika, ki odloča v sestavi sodnika posameznika pri nacionalnem sodišču – Obveznost, da se takšna sestava senata in to nacionalno sodišče vzdržita uporabe tega akta
(členi 2, 4(3) in 19(1), drugi pododstavek, PEU; člen 267 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)
(Glej točke od 61 do 63, 65 in 73 ter točko 2 izreka.)
5. Države članice – Obveznosti – Obveznost lojalnega sodelovanja – Dolžnosti nacionalnih sodišč – Nacionalna ureditev, ki organu, ki ne izpolnjuje zahteve po neodvisnosti in nepristranskosti, podeljuje pristojnost za odvzem imunitete pred kazenskim pregonom sodnikov in suspenz teh sodnikov – Nacionalna ureditev, ki ni združljiva s pravom Unije, kot ga je razložilo Sodišče – Obveznost neuporabe navedene nacionalne ureditve – Obveznost odprave protipravnih posledic kršitve prava Unije
(člena 4(3) ter 19(1), drugi pododstavek, PEU)
(Glej točko 64.)
6. Države članice – Obveznosti – Vzpostavitev pravnih sredstev, potrebnih za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva – Spoštovanje načela neodvisnosti sodnikov – Primarnost in neposredni učinek prava Unije – Dolžnosti nacionalnih sodišč – Akt organa, ki ne izpolnjuje zahteve po neodvisnosti in nepristranskosti, na podlagi katerega je bil suspendiran sodnik nacionalnega sodišča, ki odloča kot sodnik posameznik – Obveznost za sodne organe, ki so pristojni za določitev sestave senatov tega sodišča, da se vzdržijo uporabe tega akta – Neobstoj upoštevnosti navedb, ki izhajajo iz načela pravne varnosti
(člen 19(1), drugi pododstavek, PEU)
(Glej točke 70, 71 in 73 ter točko 2 izreka.)
7. Države članice – Obveznosti – Vzpostavitev pravnih sredstev, potrebnih za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva – Spoštovanje načela neodvisnosti sodnikov – Primarnost in neposredni učinek prava Unije – Dolžnosti nacionalnih sodišč – Obveznost, da po uradni dolžnosti opustijo uporabo nacionalne ureditve ali prakse, ki je v nasprotju z določbo prava Unije, ki ima neposredni učinek – Sodnik posameznik nacionalnega sodišča, zadolžen za zadevo, ki je bila pred tem dodeljena drugemu sodniku, po suspenzu zadnjenavedenega sodnika na podlagi akta organa, ki ne izpolnjuje zahteve po neodvisnosti in nepristranskosti – Obveznost vzdržati se uporabe tega akta in nadaljnjega preučevanja zadeve – Obveznost za sodne organe, pristojne za določitev sestave senatov tega sodišča, da predodelijo zadevo sodniku, ki mu je bila zadeva prvotno dodeljena – Neobstoj upoštevnosti navedb, ki izhajajo iz načela pravne varnosti
(člen 19(1), drugi pododstavek, PEU)
(Glej točke od 76 do 80 ter točko 3 izreka.)
8. Države članice – Obveznosti – Vzpostavitev pravnih sredstev, potrebnih za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva – Spoštovanje načela neodvisnosti sodnikov – Nacionalna zakonodaja, na podlagi katere je mogoče kot disciplinsko kršitev opredeliti preizkus izpolnjevanja zahtev po neodvisnem in nepristranskem ter z zakonom predhodno ustanovljenem sodišču – Ureditev, za katero je bilo s sodbo o ugotovitvi neizpolnitve obveznosti ugotovljeno, da je v nasprotju s pravom Unije – Nacionalno sodišče, ki je pozvano, da uveljavi akt, ki ob kršitvi prava Unije določa suspenz sodnika, ki je v eni od njegovih sestav – Ureditev, ki je ovira za obveznost sodišča, da se vzdrži uporabe tega akta – Nedopustnost
(člen 19(1), drugi pododstavek, PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)
(Glej točke od 82 do 88 in 93 ter točko 4 izreka.)
Povzetek
Zadeva C‑615/20
Na podlagi obtožnega akta Prokuratura Okręgowa w Warszawie (regionalno državno tožilstvo v Varšavi, Poljska) zoper YP in druge obtožence pred Sąd Okręgowy w Warszawie (regionalno sodišče v Varšavi, Poljska) poteka postopek zaradi več kaznivih dejanj. Ta zadeva je bila dodeljena sodniku posamezniku tega sodišča, in sicer sodniku I. T.
Medtem ko je bila ta zadeva v zelo pozni fazi postopka, je Prokuratura Krajowa Wydział Spraw Wewnętrznych (državno tožilstvo, oddelek za notranje zadeve, Poljska) 14. februarja 2020 pri disciplinskem senatu Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče, Poljska)(1) vložilo predlog za izdajo dovoljenja za kazenski pregon sodnika I. T., ker je ta sodnik decembra 2017 zastopnikom medijev dovolil slikovno in zvočno snemanje na obravnavi ter med branjem sklepa, izdanega v tej zadevi, in ustno obrazložitvijo tega sklepa in s tem domnevno razkril informacije o predhodni preiskavi regionalnega državnega tožilstva v Varšavi v obravnavani zadevi.
Disciplinski senat je s sklepom z dne 18. novembra 2020 (v nadaljevanju: sporni sklep) dovolil začetek kazenskega postopka zoper sodnika I. T., tega sodnika začasno suspendiral in za čas trajanja tega suspenza znižal znesek njegove plače za 25 %.
Predložitveno sodišče, ki je bilo sodna sestava regionalnega sodišča v Varšavi, pristojnega za kazenski postopek, ki je bil uveden med drugim zoper YP, in v kateri sodnik je I. T. odločal kot sodnik posameznik, je poudarilo, da lahko sporni sklep tej sestavi senata prepreči nadaljevanje tega postopka. V teh okoliščinah je prekinilo odločanje in Sodišču v bistvu predložilo vprašanje glede združljivosti nacionalnih določb, ki organu, katerega neodvisnost in nepristranskost nista zagotovljeni, podeljujejo pristojnost za izdajo dovoljenja za začetek kazenskih postopkov zoper sodnike splošnih sodišč ter- v primeru izdaje takega dovoljenja -za suspenz zadevnih sodnikov in za znižanje njihove plače za čas suspenza, s pravom Unije. Namen teh vprašanj je v bistvu ugotoviti, ali je sodnik posameznik, ki sestavlja to sodišče, glede na določbe in načela prava Unije(2) upravičen nadaljevati obravnavo zadeve v glavni stvari, ne glede na sporni sklep, s katerim je bil ta sodnik suspendiran.
Zadeva C‑671/20
V drugem kazenskem postopku, ki poteka med regionalnim državnim tožilstvom v Varšavi in M. M., je slednji obtožen različnih kaznivih dejanj v zvezi s sklepom tega državnega tožilstva, s katerim je bila odrejena ustanovitev prisilne hipoteke na nepremičnini, ki je v lasti M. M. Zadnjenavedeni se je zoper ta sklep pritožil pri regionalnem sodišču v Varšavi, to je pri sodišču, v okviru katerega je bila zadeva, povezana s to pritožbo, najprej dodeljena sodniku I. T.
Po sprejetju spornega sklepa, na podlagi katerega je bil med drugim sodnik I. T. suspendiran, je predsednik regionalnega sodišča v Varšavi pooblastil predsednico oddelka, v katerem je zasedal sodnik I. T., da spremeni sestavo senata sodišča v zadevah, dodeljenih temu sodniku, razen v zadevi, v kateri se je navedeni sodnik I. T. obrnil na Sodišče s predlogom za sprejetje predhodne odločbe, ki je predmet zadeve C‑615/20. Posledično je ta predsednica oddelka sprejela sklep o predodelitvi zadev, ki so bile prvotno dodeljene sodniku I. T., med katerimi je zadeva v zvezi z M. M.
Po mnenju predložitvenega sodišča, in sicer v še eni sestavi sodnika posameznika regionalnega sodišča v Varšavi, ki mu je bila ta zadeva predodeljena, to zaporedje dogodkov kaže na to, da je predsednik tega sodišča spornemu sklepu priznal zavezujočo naravo, ker je menil, da suspenz sodnika I. T. preprečuje, da bi ta sodnik preučil navedeno zadevo, oziroma da obstaja trajna ovira za tako preučitev.
To sodišče pa se sprašuje o zavezujoči naravi akta, kot je sporni sklep, in o legitimnosti drugih sestav, imenovanih po izvršitvi tega sklepa. Poleg tega navaja, da mu novejše nacionalne določbe prepovedujejo preučitev zavezujoče narave navedenega sklepa, sicer se naložijo disciplinske sankcije. Namen vprašanj, postavljenih Sodišču, je v bistvu ugotoviti, ali lahko glede na določbe in načela prava Unije(3) sporni sklep – glede na te iste določbe in načela prava Unije, ne da bi tvegalo sprožitev disciplinske odgovornosti sodnika posameznika, ki odloča v tem senatu – razglasi za nezavezujoč, kar bi pomenilo, da nima osnove za razsojanje v zadevi iz postopka v glavni stvari, ki mu je bila dodeljena na podlagi navedenega sklepa, in ali je zato treba to zadevo ponovno dodeliti sodniku, ki je bil zanjo prvotno zadolžen.
Sodišče, ki je odločalo v velikem senatu, se v sodbi, izdani v teh združenih zadevah, sklicuje na spoznanja iz svoje sodne prakse(4), zlasti iz sodbe z dne 5. junija 2023, Komisija/Poljska (Neodvisnost in zasebno življenje sodnikov)(5). V bistvu je razsodilo, da člen 19(1), drugi pododstavek, PEU nasprotuje nacionalnim določbam, s katerimi je organu, kot je disciplinski senat, katerega neodvisnost in nepristranskost nista zagotovljeni, podeljena pristojnost, da sodniku odvzame imuniteto, ga suspendira in zniža njegovo plačo. Ob upoštevanju načela primarnosti prava Unije in načela lojalnega sodelovanja, določenega v členu 4(3) PEU, pojasnjuje tudi posledice take ugotovitve za nacionalno sodišče v zvezi z aktom, kot je sporni sklep, ki v nasprotju s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU pomeni suspenz sodnika, ki odloča kot sodnik posameznik, ter za sodne organe, pristojne za določitev in spremembo sestave senatov navedenega nacionalnega sodišča.
Presoja Sodišča
Na prvem mestu, Sodišče je razsodilo, da člen 19(1), drugi pododstavek, PEU nasprotuje nacionalnim določbam, s katerimi je organu, katerega neodvisnost in nepristranskost nista zagotovljeni, podeljena pristojnost, da izda dovoljenje za začetek kazenskih postopkov zoper sodnike splošnih sodišč in da v primeru izdaje takega dovoljenja zadevne sodnike suspendira ter zniža njihovo plačo za obdobje tega suspenza.
V zvezi s tem je Sodišče poudarilo, da je od vložitve teh dveh zadev, ki se nanašata na sprejetje predhodne odločbe, izdalo sodbo Komisija/Poljska (Neodvisnost in zasebno življenje sodnikov), v kateri je med drugim razsodilo, da Poljska s tem, da je na disciplinski senat, katerega neodvisnost in nepristranskost nista zagotovljeni,(6) prenesla pristojnost za odločanje o zadevah, ki imajo neposreden vpliv na status in opravljanje funkcije sodnika, kot so predlogi za izdajo dovoljenja za začetek kazenskega postopka zoper sodnike, ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 19(1), drugi pododstavek, PEU.(7)
Sodišče je v zgoraj navedeni sodbi poudarilo, da lahko že sama možnost, da sodniki tvegajo, da se lahko pri organu, katerega neodvisnost ne bi bila zagotovljena, predlaga in doseže izdaja dovoljenja za njihov kazenski pregon, vpliva na njihovo neodvisnost ter da enako velja za tveganja, da bi tak organ odločal o njihovem morebitnem suspenzu in o znižanju njihove plače.(8)
V obravnavanem primeru je bil sporni sklep sprejet v zvezi s sodnikom I. T.(9) na podlagi nacionalnih določb, za katere je Sodišče v zgoraj navedeni sodbi presodilo, da so v nasprotju s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU, ker je z njimi pristojnost za sprejetje aktov, kot je ta sklep, podeljena takemu organu.
Čeprav morajo organi zadevne države članice spremeniti nacionalne določbe, ki so bile predmet sodbe zaradi neizpolnitve obveznosti, da bi jih uskladili z zahtevami prava Unije, imajo sodišča te države članice dolžnost zagotoviti spoštovanje te sodbe pri opravljanju svojih nalog, kar med drugim pomeni, da morajo ta sodišča pri določitvi obsega določb prava Unije, ki jih morajo uporabiti, po potrebi upoštevati pravne elemente iz te sodbe. Zato mora predložitveno sodišče v zadevi C‑615/20 v postopku v glavni stvari izpeljati vse posledice, ki izhajajo iz spoznanj iz sodbe Komisija/Poljska (Neodvisnost in zasebno življenje sodnikov).
Na drugem mestu, Sodišče je člen 19(1), drugi pododstavek, PEU, načelo primarnosti prava Unije in načelo lojalnega sodelovanja razložilo tako, da:
– se lahko na eni strani sestava nacionalnega sodišča, ki odloča o zadevi in ki jo sestavlja sodnik posameznik, zoper katerega je organ, katerega neodvisnost in nepristranskost nista zagotovljeni, sprejel sklep, s katerim je bil dovoljen začetek kazenskega pregona ter s katerim sta bila odrejena njegov suspenz in znižanje njegove plače, utemeljeno vzdrži uporabe takega sklepa, ki ovira izvajanje njegove pristojnosti v tej zadevi, in
– se morajo na drugi strani tudi sodni organi, ki so pristojni za imenovanje in spremembo sestave senatov tega nacionalnega sodišča, vzdržati uporabe tega sklepa, ki navedeni sestavi senata preprečuje izvajanje te pristojnosti.
V zvezi s tem je opozorilo, da v skladu z ustaljeno sodno prakso(10) načelo primarnosti prava Unije med drugim vsakemu nacionalnemu sodišču, ki v okviru svojih pristojnosti uporablja določbe prava Unije, nalaga dolžnost zagotoviti polni učinek zahtev tega prava v sporu, o katerem odloča, pri čemer lahko po potrebi odloči, da ne bo uporabilo nacionalne zakonodaje ali prakse, ki je v nasprotju z določbo prava Unije z neposrednim učinkom, ne da bi mu bilo treba zahtevati ali čakati na predhodno odpravo te ureditve ali nacionalne prakse po zakonodajni poti ali kakšnem drugem ustavnem postopku. Spoštovanje te dolžnosti je izraz načela lojalnega sodelovanja.
Člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah(11) pa ima neposredni učinek, kar pomeni, da se ne uporabi nobena nacionalna določba, sodna praksa ali nacionalna praksa, ki je v nasprotju s temi določbami prava Unije, kot jih razlaga Sodišče.(12)
Tudi če ni nacionalnih zakonodajnih ukrepov, s katerimi bi se odpravila neizpolnitev obveznosti, ki jo je ugotovilo Sodišče, morajo nacionalna sodišča sprejeti vse ukrepe za lažjo zagotovitev polnega učinka prava Unije v skladu z vsebino sodbe, s katero je bila ugotovljena ta neizpolnitev obveznosti. Poleg tega morajo na podlagi načela lojalnega sodelovanja odpraviti protipravne posledice kršitve prava Unije.
Da bi nacionalno sodišče izpolnilo navedene obveznosti, se mora vzdržati uporabe akta, kot je sporni sklep, s katerim je bil v nasprotju s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU odrejen suspenz sodnika, če je to nujno glede na zadevni postopkovni položaj za zagotovitev primarnosti prava Unije.(13)
Nazadnje, Sodišče je poudarilo, da če je akt, kot je sporni sklep, sprejel organ, ki ni neodvisno in nepristransko sodišče v smislu prava Unije, se ni mogoče učinkovito sklicevati na noben preudarek, ki bi izhajal iz načela pravne varnosti ali ki bi bil povezan z domnevno pravnomočnostjo tega sklepa, da bi se predložitvenemu sodišču in sodnim organom, pristojnim za imenovanje in spremembo sestave sodnih senatov nacionalnega sodišča, preprečilo, da se vzdržijo uporabe takega sklepa.(14)
V zvezi s tem je Sodišče ugotovilo, da je predložitveno sodišče postopek v glavni stvari v zadevi C‑615/20 prekinilo do izdaje te sodbe. V tem okviru se ne zdi, da bi nadaljevanje tega postopka s strani sodišča v sestavi sodnika posameznika, ki je predložitveno sodišče, zlasti v pozni fazi, v kateri je navedeni postopek, ki naj bi bil posebej zapleten, lahko škodilo pravni varnosti. Nasprotno, zdi se, da omogoča, da lahko obravnava zadeve v glavni stvari privede do odločbe, ki je skladna z zahtevami iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU in s pravico zadevnih posameznikov do poštenega sojenja v razumnem roku.
V teh okoliščinah se predložitveno sodišče v zadevi C‑615/20 lahko utemeljeno vzdrži uporabe spornega sklepa, tako da lahko s tega vidika nadaljuje obravnavo zadeve iz postopka v glavni stvari v sedanji sestavi, ne da bi sodni organi, pristojni za imenovanje in spremembo sestave senatov nacionalnega sodišča, to lahko ovirali.
Na tretjem mestu, Sodišče je razložilo člen 19(1), drugi pododstavek, PEU ter načeli primarnosti prava Unije in lojalnega sodelovanja v povezavi s položajem sestave nacionalnega sodišča, kot je predložitveno sodišče v zadevi C‑671/20, ki ji je bila zadeva, ki je bila dotlej dodeljena drugi sestavi tega nacionalnega sodišča, predodeljena zaradi akta disciplinskega senata, kot je sporni sklep, da bi med drugim ugotovilo, ali mora to predložitveno sodišče v obravnavani zadevi zavrniti uporabo tega sklepa in se vzdržati nadaljnje obravnave navedene zadeve.
V zvezi s tem je poudarilo, da obveznost nacionalnih sodišč, da se vzdržijo uporabe sklepa, s katerim je v nasprotju s členom 19(1), drugi pododstavek, PEU odrejen suspenz sodnika, če je to nujno glede na zadevni postopkovni položaj za zagotovitev primarnosti prava Unije, velja zlasti za sestavo sodišča, ki bi ji bila zadeva dodeljena zaradi takega reševanja. Zato se mora ta senat vzdržati odločanja o tej zadevi. Navedena obveznost zavezuje tudi organe, pristojne na področju imenovanja in spremembe sestave senatov nacionalnega sodišča, ki morajo zato to isto zadevo predodeliti sestavi senata, ki je bila prvotno pristojna za njeno obravnavo.
V obravnavanem primeru se ni mogoče učinkovito sklicevati na noben preudarek, ki bi izhajal iz načela pravne varnosti ali ki bi bil povezan z domnevno pravnomočnostjo tega sklepa.
V zvezi s tem je Sodišče poudarilo, da je bil v zadevi C‑671/20 – in drugače od drugih zadev, dodeljenih sodniku I. T., ki naj bi bile medtem prav tako predodeljene drugim sestavam senata, vendar naj bi se njihov preizkus nadaljeval ali celo končal, odvisno od primera, s sprejetjem odločbe teh novih sestav senatov – postopek v glavni stvari prekinjen do izdaje te sodbe. V teh okoliščinah se zdi, da nadaljevanje tega postopka s strani sodnika I. T. omogoča, da se kljub zamudi zaradi spornega sklepa sprejme odločba, ki je hkrati skladna z zahtevami iz člena 19(1), drugi pododstavek, PEU in z zahtevami, ki izhajajo iz pravice zadevnega posameznika do poštenega sojenja.
Zato je Sodišče člen 19(1), drugi pododstavek, PEU ter načeli primarnosti prava Unije in lojalnega sodelovanja razložilo tako, da:
– se mora na eni strani sestava senata nacionalnega sodišča – ki ji je bila zadeva, ki je bila dotlej dodeljena drugi sestavi senata tega sodišča, predodeljena zaradi sklepa, ki ga je sprejel organ, katerega neodvisnost in nepristranskost nista zagotovljeni, in s katerim je bil dovoljen začetek kazenskega pregona sodnika posameznika, ki sestavlja zadnjenavedeno sestavo senata sodišča, ter s katerim sta bila odrejena njegov suspenz in znižanje njegove plače, in ki se je odločila, da prekine odločanje v tej zadevi, dokler Sodišče ne sprejme predhodne odločbe – vzdržati uporabe tega sklepa in prenehati nadaljnjo obravnavo navedene zadeve ter
– morajo na drugi strani sodni organi, pristojni na področju imenovanja in spremembe sestave senatov nacionalnega sodišča, v takem primeru to isto zadevo predodeliti sestavi senata, ki je bila prvotno pristojna za njeno obravnavo.
Na četrtem mestu, v zvezi z nacionalnimi določbami in sodno prakso ustavnega sodišča, ki jih predložitveno sodišče omenja v zadevi C‑671/20,(15) ki zadnjenavedenemu sodišču predstavljajo oviro, da bi se lahko izreklo glede neobstoja zavezujoče narave takega akta, kot je sporni sklep -čeprav bi bilo to sodišče glede na odgovore Sodišča na druga vprašanja dolžno -in se po potrebi vzdržalo njegove uporabe, je Sodišče poudarilo, da nacionalnemu sodišču ni mogoče preprečiti, da opravlja naloge, ki so mu tako zaupane s Pogodbami, in da spoštuje obveznosti, ki jih ima na podlagi Pogodb, tako da se uveljavi določba, kot je člen 19(1), drugi pododstavek, PEU, niti ni mogoče šteti, da gre za disciplinsko kršitev sodnikov, ki zasedajo na takem sodišču.(16)
Prav tako glede na neposredni učinek člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, načelo primarnosti prava Unije nacionalnim sodiščem nalaga, da ne uporabijo nobene nacionalne sodne prakse, ki je v nasprotju s to določbo prava Unije, kot jo razlaga Sodišče. Tako, če bi nacionalno sodišče po sodbah, ki jih izda Sodišče, ugotovilo, da je sodna praksa ustavnega sodišča v nasprotju s pravom Unije, to, da tako nacionalno sodišče v skladu z načelom primarnosti tega prava te sodne prakse ne uporabi, tudi ne sme povzročiti uveljavljanja njegove disciplinske odgovornosti.(17)
Zato člen 19(1), drugi pododstavek, PEU ter načeli primarnosti prava Unije in lojalnega sodelovanja nasprotujejo:
– na eni strani, nacionalnim določbam, ki nacionalnemu sodišču prepovedujejo – sicer se sodniku tega nacionalnega sodišča naložijo disciplinske sankcije – da bi preučilo zavezujočo naravo akta, ki ga je sprejel organ, katerega neodvisnost in nepristranskost nista zagotovljeni, in s katerim je bil dovoljen začetek kazenskega pregona sodnika ter s katerim sta bila odrejena njegov suspenz in znižanje njegove plače, ter da se po potrebi vzdrži uporabe tega akta, in
– na drugi strani, sodni praksi ustavnega sodišča, v skladu s katero akti o imenovanju sodnikov ne morejo biti predmet sodnega nadzora, ker navedena sodna praksa to isto preučitev preprečuje.