Zadeva C‑417/13
ÖBB Personenverkehr AG
proti
Gotthardu Starjakobu
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof)
„Predhodno odločanje – Socialna politika – Direktiva 2000/78/ES – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Člen 2(1) in (2)(a) – Člen 6(1) – Diskriminacija na podlagi starosti – Nacionalna zakonodaja, ki upoštevanje delovne dobe pred 18. letom pri določanju plačila pogojuje s podaljšanjem obdobja, potrebnega za napredovanje – Utemeljitev – Ustreznost za uresničevanje zastavljenega cilja – Možnost izpodbijanja podaljšanja obdobij za napredovanje“
Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 28. januarja 2015
1. Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78 – Prepoved diskriminacije na podlagi starosti – Nacionalna zakonodaja, ki upoštevanje delovne dobe pred 18. letom pri določanju plačila pogojuje s podaljšanjem obdobja, potrebnega za napredovanje – Ureditev, ki vsebuje diskriminacijo – Utemeljitev na podlagi legitimnih ciljev – Spoštovanje pridobljenih pravic in varstvo legitimnih pričakovanj – Sorazmernost – Neobstoj
(Direktiva Sveta 2000/78, člena 2 in 6(1))
2. Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78 – Prepoved diskriminacije na podlagi starosti – Kršitev načela prepovedi diskriminacije na podlagi starosti z nacionalno zakonodajo o plačilih – Posledice – Obveznost, da se uslužbencem, ki so diskriminirani, retroaktivno podeli znesek, ki ustreza razliki med dejansko prejetim plačilom in plačilom uslužbencev, postavljenih v boljši položaj – Neobstoj – Pravice uslužbencev, ki so diskriminirani, do ugodnosti, podeljenih uslužbencem, postavljenih v boljši položaj
(Direktiva Sveta 2000/78, člen 16)
3. Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78 – Prepoved diskriminacije na podlagi starosti – Kršitev načela prepovedi diskriminacije na podlagi starosti z nacionalno zakonodajo o plačilih – Posledice – Nacionalna zakonodaja, ki določa obveznost uslužbencev, ki so diskriminirani, da svojemu delodajalcu predložijo dokazila v zvezi z delovno dobo, dopolnjeno pred 18. letom starosti, da bi se ta lahko upoštevala – Dopustnost – Zavrnitev sodelovanja in vložitev tožbe za pridobitev plačila, da bi se vzpostavilo enako obravnavanje – Neobstoj zlorabe pravice
(Direktiva Sveta 2000/78, člen 16)
4. Pravo Evropske unije – Pravice, podeljene posameznikom – Nacionalna postopkovna pravila – Spoštovanje načela učinkovitosti – Nacionalna določba, ki določa zastaralni rok – Rok, ki začne teči pred začne teči pred dnem razglasitve sodbe Sodišča, s katero je bil pojasnjen pravni položaj v zvezi s tem – Dopustnost
(člen 267 PDEU)
1. Pravo Unije, podrobneje člena 2 in 6(1) Direktive o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, je treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni zakonodaji, ki, da bi odpravila diskriminacijo na podlagi starosti, upošteva delovno dobo, dopolnjeno pred 18. letom starosti, vendar hkrati vsebuje pravilo, ki se dejansko uporablja samo za uslužbence, ki so diskriminirani, ki obdobje za napredovanje v vsakem od prvih treh plačnih razredov podaljša za eno leto in ki tako dokončno ohranja različno obravnavanje na podlagi starosti.
Ker se namreč to podaljšanje obdobja za eno leto lahko uporabi le za uslužbence, ki imajo delovno dobo pred dopolnjenim 18. letom starosti, je treba ugotoviti, da zgoraj navedena nacionalna zakonodaja vsebuje različno obravnavanje neposredno zaradi starosti v smislu člena 2(2)(a) Direktive 2000/78.
Glede utemeljitve takega različnega obravnavanja je treba navesti, da na eni strani proračunski razlogi razlog sami ne morejo pomeniti legitimnega cilja v smislu člena 6(1) Direktive 2000/78. Na drugi strani je treba glede spoštovanja pridobljenih pravic in varstva legitimnih pričakovanj uslužbencev, postavljenih v boljši položaj, kar zadeva njihove plače po prejšnjem sistemu navesti, da gre za legitimna cilja zaposlovalne politike in politike trga dela, ki lahko v prehodnem obdobju upravičita ohranitev prejšnjih plač in posledično diskriminatornega sistema na podlagi starosti
Ti cilji pa ne opravičujejo ukrepa, s katerim se dokončno ohranja, četudi le za nekatere osebe, različno obravnavanje na podlagi starosti, ki naj bi bilo s spremembo diskriminatornega sistema, v okvir katere se ta ukrep umešča, odpravljeno. Tak ukrep, čeprav je primeren za zagotavljanje varstva pridobljenih pravic in legitimnih pričakovanj uslužbencev, postavljenih v boljši položaj po prejšnjem sistemu, ni primeren za vzpostavitev nediskriminatornega sistema za uslužbence, postavljene v slabši položaj po prejšnjem sistemu.
(Glej točke 31, 36, 37, 39, 40 in točko 1 izreka.)
2. Pravo Unije, podrobneje člen 16 Direktive 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, je treba razlagati tako, da ni treba, da nacionalna zakonodaja, katere namen je odpraviti diskriminacijo na podlagi starosti, uslužbencu, katerega delovna doba, dopolnjena pred 18. letom starosti, se pri njegovem napredovanju ni upoštevala, nujno omogoča, da pridobi finančno izravnavo, ki ustreza izplačilu razlike med plačilom, ki bi ga prejel, če take diskriminacije ne bi bilo, in tem, ki ga je dejansko prejel.
Tako kadar je ugotovljena diskriminacija, ki je v nasprotju s pravom Unije, in dokler niso sprejeti ukrepi za ponovno vzpostavitev enakega obravnavanja, spoštovanje načela enakosti mogoče zagotoviti le tako, da se manj ugodno obravnavanim osebam priznajo enake ugodnosti, kot so tiste, do katerih so upravičene osebe iz privilegirane skupine, pri čemer ostaja ta ureditev ob neobstoju pravilne uporabe prava Unije edini veljavni referenčni sistem.
Taka rešitev se uporabi le, kadar obstaja veljavni referenčni sistem.
Vendar v zadevnem primeru in dokler ne bo vzpostavljen sistem, s katerim bo odpravljena diskriminacija na podlagi starosti v skladu z določbami Direktive 2000/78, vzpostavitev enakega obravnavanja pomeni, da se morajo uslužbencem, postavljenim v slabši položaj po prejšnjem sistemu, priznati enake ugodnosti, kot so tiste, do katerih so lahko bili upravičeni uslužbenci, postavljeni v boljši položaj po tem sistemu, tako glede upoštevanja delovne dobe, dopolnjene pred 18. letom starosti, kot glede napredovanja v plačni lestvici.
(Glej točke od 45 do 47, 49 in točko 2 izreka.)
3. Pravo Unije, podrobneje člen 16 Direktive 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da nacionalni zakonodajalec zaradi upoštevanja delovne dobe, dopolnjene pred 18. letom starosti, določi dolžnost sodelovanja, na podlagi katere mora uslužbenec svojemu delodajalcu predložiti dokazila v zvezi z navedenimi obdobji.
Niti člen 16 Direktive 2000/78 niti nobena druga določba te direktive ni ovira, da nacionalna določba določa dolžnost sodelovanja, na podlagi katere mora uslužbenec svojemu delodajalcu predložiti dokazila v zvezi z delovno dobo, dopolnjeno pred 18. letom starosti, da bi se ta lahko upoštevala.
Za ugotovitev obstoja zlorabe morata biti izpolnjena objektivni in subjektivni element. Glede objektivnega elementa mora iz vseh objektivnih okoliščin izhajati, da kljub spoštovanju formalnih pogojev, določenih v ureditvi Unije, cilj, ki ga ta ureditev uresničuje, ni bil dosežen. Glede subjektivnega elementa mora biti očitno, da obstaja namen pridobitve neupravičene koristi, ki izhaja iz ureditve Unije, tako da se umetno ustvarijo pogoji za pridobitev te koristi.
To, da uslužbenec zavrne sodelovanje za namene uporabe nacionalne ureditve, ki vsebuje diskriminacijo na podlagi starosti, ki je v nasprotju z Direktivo 2000/78, in njegova tožba za pridobitev plačila, da bi se vzpostavilo enako obravnavanje v primerjavi z uslužbenci, ki so postavljeni v boljši položaj po prejšnjem sistemu, ne pomenita zlorabe pravice.
(Glej točke 54, 56, 58 in točko 3 izreka.)
4. Načelo učinkovitosti je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da nacionalno določen zastaralni rok za pravice, ki temeljijo na pravu Unije, začne teči pred dnem razglasitve sodbe Sodišča, s katero je bil pojasnjen pravni položaj v zvezi s tem.
Razlaga posameznega pravila prava Unije, ki jo Sodišče poda pri izvrševanju pristojnosti na podlagi člena 267 PDEU, po potrebi pojasnjuje in natančneje določa pomen ter obseg tega pravila, kot ga je treba ali bi ga bilo treba razumeti in uporabljati od začetka njegove veljave. Z drugimi besedami, sodba v zvezi z vprašanjem za predhodno odločanje ni oblikovalna, temveč izključno ugotovitvena, kar pomeni, da njene posledice načeloma nastanejo na dan, ko je začela veljati razlagana določba.
Poleg tega je v zvezi z začetkom zastaralnega roka Sodišče pojasnilo, da njegova določitev načeloma spada v nacionalno pravo in da morebitna ugotovitev Sodišča, da je bilo kršeno pravo Unije, na začetek navedenega roka načeloma ne vpliva.
(Glej točke 63, 64, 69 in točko 4 izreka.)