Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
JULIANE KOKOTT,
predstavljeni 30. maja 2024(1)
Zadeva C-297/23 P
Harley-Davidson Europe Ltd.
in
Neovia Logistics Services International
proti
Evropski komisiji
„Pritožba – Carinska unija – Uredba (EU) št. 952/2013 – Carinski zakonik – Meddržavni trgovinski spori – Določitev nepreferencialnega porekla nekaterih motornih koles – Pojem predelava ali obdelava, ki je gospodarsko upravičena – Delegirana uredba (EU) 2015/2446 – Izogibanje carini ali obid carine – Manipulacija porekla – Delegirano pooblastilo za sprejemanje aktov“
I. Uvod
1. Harley-Davidson najpozneje od takrat, ko se je vrtel film „Easy Rider“, velja za tipično ameriško motorno kolo. Vendar, ali je Harley-Davidson s Tajske še vedno ameriško motorno kolo? Morda je to presenetljivo, ampak to je končno stališče Komisije, ki ga družba Harley-Davidson v obravnavanem postopku vehementno prereka. Razlog za postopek je trgovinski spor med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo, v katerem sta obe strani naložili prohibitivne dodatne carine na določeno blago druge strani, Unija zlasti na navedena motorna kolesa. Družba Harley-Davidson je zaradi tega svojo proizvodnjo za evropski trg preselila iz Združenih držav na Tajsko. Vendar Komisija s spornim izvedbenim sklepom(2) ni priznala te države kot kraja porekla.
2. Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo(3) tožbo, ki jo je družba Harley-Davidson vložila zoper sporni izvedbeni sklep, zavrnilo. V obravnavanem pritožbenem postopku je treba pojasniti zlasti, ali lahko Komisija ne prizna preselitve proizvodnje zgolj zato, ker je njen namen izogniti se carinam, ki so bile naložene v okviru meddržavnega trgovinskega spora.
II. Pravni okvir
A. Carinski zakonik
3. Člen 33 carinskega zakonika(4) carinskim organom omogoča sprejemanje odločb v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu blaga. V skladu s členom 34(11) lahko Komisija, „da se zagotovi pravilna in enotna tarifna uvrstitev ali opredelitev porekla blaga“, od držav članic zahteva razveljavitev takih odločb.
4. Člen 59 carinskega zakonika določa, za katere določbe veljajo pravila za opredelitev porekla blaga:
„Člena 60 in 61 določata pravila za opredelitev nepreferencialnega porekla blaga za namene uporabe:
(a) skupne carinske tarife, razen ukrepov iz točk (d) in (e) člena 56(2);
(b) ukrepov, ki niso tarifni ukrepi, določenih z določbami Unije, ki urejajo posebna področja blagovne menjave; in
(c) drugih ukrepov Unije, ki so povezani s poreklom blaga.“
5. V členu 56(2)(d) in (e) carinskega zakonika so navedeni preferencialni tarifni ukrepi.
6. Člen 60 carinskega zakonika določa poreklo blaga za namene uporabe carinske tarife:
„1. Za blago, v celoti pridobljeno v posamezni državi ali na ozemlju, se šteje, da ima poreklo navedene države ali ozemlja.
2. Za blago, katerega proizvodnja vključuje več kot eno državo ali ozemlje, se šteje, da ima poreklo države ali ozemlja, kjer je bila v za to opremljenem podjetju opravljena njegova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.“
7. V skladu s členom 62 carinskega zakonika se na Komisijo prenese pooblastilo „za sprejemanje delegiranih aktov […], ki določajo pravila, po katerih se v skladu s členom 60 za blago, katerega opredelitev nepreferencialnega porekla je potrebna zaradi uporabe ukrepov Unije iz člena 59, šteje, da je bilo v celoti pridobljeno v eni državi ali na enem ozemlju ali da je bilo v državi ali na ozemlju v za to opremljenem podjetju opravljena njihova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.“
B. Delegirana uredba 2015/2446 o dopolnitvi carinskega zakonika
8. Člen 33 Delegirane uredbe 2015/2446(5) pojasnjuje, kdaj predelava ali obdelava ni gospodarsko upravičena v smislu člena 60(2) carinskega zakonika:
„Za kakršno koli predelavo ali obdelavo, opravljeno v drugi državi ali na drugem ozemlju, se šteje, da ni bila gospodarsko upravičena, če se na podlagi razpoložljivih dejstev ugotovi, da je bil namen te operacije izogibanje uporabi ukrepov iz člena 59 zakonika.
Za blago, ki je zajeto v Prilogi 22-01, se uporabljajo preostala pravila za navedeno blago za to poglavje.
Za blago, ki ni zajeto v Prilogi 22-01, se, če se za zadnjo obdelavo ali predelavo ugotovi, da ni gospodarsko upravičena, šteje, da je bila opravljena njegova zadnja bistvena gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje, v državi ali na ozemlju, s katerega izvira večji del uporabljenih materialov, kot je določen na podlagi vrednosti uporabljenih materialov.“
9. Uvodna izjava 21 Delegirane uredbe 2015/2446 tako pojasnjuje člen 33:
„Da se prepreči manipulacija porekla uvoženega blaga z namenom izogibanja ukrepom trgovinske politike, bi bilo treba v nekaterih primerih zadnjo bistveno predelavo ali obdelavo šteti za gospodarsko neupravičeno.“
10. Sporna motorna kolesa niso navedena v Prilogi 22-01 k Delegirani uredbi 2015/2446.
C. Zakonodaja o meddržavnih trgovinskih sporih
1. Uredba št. 654/2014
11. Podlaga za sporne carine je Uredba (EU) št. 654/2014 o izvrševanju pravic Unije za uporabo in uveljavljanje pravil mednarodne trgovine.(6) V uvodnih izjavah 2 in 3 so pojasnjeni cilji takih ukrepov:
„(2) Bistvenega pomena je, da ima Unija ustrezne instrumente za zagotovitev učinkovitega izvrševanja pravic Unije iz mednarodnih trgovinskih sporazumov in tako ščiti svoje gospodarske interese. Tak primer so zlasti okoliščine, v katerih tretje države uzakonijo ukrepe, ki omejujejo trgovino in zmanjšujejo koristi, ki pripadajo nosilcem gospodarske dejavnosti v Uniji po mednarodnih trgovinskih sporazumih. Unija bi morala biti sposobna, da se odzove hitro in prožno v zvezi s postopki in roki, določenimi v mednarodnih trgovinskih sporazumih, ki jih je sklenila. Zato je treba sprejeti pravila, ki opredeljujejo okvir za izvrševanje pravic Unije v določenih posebnih primerih.
(3) Namen mehanizmov za reševanje sporov, ustanovljenih s Sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO) in drugimi mednarodnimi trgovinskimi sporazumi, vključno z regionalnimi ali dvostranskimi sporazumi, je poiskati pozitivno rešitev za vse spore, ki nastanejo med Unijo in drugo pogodbenico ali pogodbenicami navedenih sporazumov. Unija bi morala ne glede na to imeti možnost začasno prekiniti koncesije ali druge obveznosti v skladu z navedenimi mehanizmi za reševanje sporov, če se druge možnosti za iskanje pozitivne rešitve spora izkažejo za neuspešne. Namen ukrepanja Unije v takih primerih bi moral biti spodbujanje tretjih držav k upoštevanju ustreznih pravil mednarodne trgovine, da se znova vzpostavi stanje vzajemnih koristi.“
12. Uvodna izjava 8 Uredbe št. 654/2014 določa oblikovanje ukrepov trgovinske politike.
„Ukrepe trgovinske politike, sprejete v okviru te uredbe, bi bilo treba izbrati in oblikovati na podlagi objektivnih meril, vključno z učinkovitostjo ukrepov pri spodbujanju tretjih držav, da upoštevajo pravila mednarodne trgovine, njihovim potencialom, da zagotovijo pomoč nosilcem gospodarske dejavnosti v Uniji, ki so jih prizadeli ukrepi tretjih držav, in namenom čim večjega zmanjšanja negativnega ekonomskega učinka v Uniji, tudi kar zadeva osnovne surovine.“
13. Člen 1 Uredbe št. 654/2014 določa predmet urejanja te uredbe:
„Ta uredba določa pravila in postopke za zagotovitev učinkovitega in pravočasnega izvrševanja pravic Unije, da začasno prekine ali prekliče koncesije ali druge obveznosti iz mednarodnih trgovinskih sporazumov z namenom:
(a) odgovoriti na kršitve pravil mednarodne trgovine s strani tretjih držav, ki vplivajo na interese Unije, in sicer s ciljem iskanja zadovoljive rešitve, ki ponovno vzpostavlja koristi za nosilce gospodarske dejavnosti v Uniji;
(b) izravnati koncesije ali druge obveznosti v trgovinskih odnosih s tretjimi državami, ko se spremeni obravnava blaga iz Unije na način, ki vpliva na interese Unije.“
2. Izvedbena uredba 2018/724
14. Komisija je z Izvedbeno uredbo 2018/724(7) napovedala sporne carine in jih utemeljila zlasti v uvodnih izjavah od 1 do 3 in 6:
„(1) Združene države Amerike (v nadaljnjem besedilu: Združene države) so 8. marca 2018 sprejele zaščitne ukrepe v obliki zvišanja tarif za uvoz nekaterih jeklenih in aluminijastih izdelkov, ki velja od 23. marca 2018, in sicer za nedoločen čas. Datum uveljavitve zvišanja tarif za Evropsko unijo je bil 22. marca preložen na 1. maj 2018.
(2) Ne glede na to, da so Združene države te ukrepe opredelile kot varnostne ukrepe, so ti v svojem bistvu zaščitni ukrepi. Vključujejo popravne ukrepe, ki načenjajo ravnovesje koncesij in obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma o Svetovni trgovinski organizaciji (v nadaljnjem besedilu: STO) in omejujejo uvoz z namenom zaščititi domačo industrijo pred tujo konkurenco, in sicer zaradi gospodarske blaginje te industrije. Varnostne izjeme iz Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum GATT 1994) se ne uporabljajo za takšne zaščitne ukrepe, jih ne upravičujejo in ne vplivajo na pravico do izravnalnih ukrepov v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma o STO.
(3) Sporazum STO o posebnih zaščitnih ukrepih določa pravico katere koli članice izvoznice, ki jo prizadene zaščitni ukrep, da začasno prekine uporabo približno enakovrednih koncesij ali drugih obveznosti v zvezi s trgovino s članico STO, ki uporablja poseben zaščitni ukrep, če se v posvetovanjih ne najde zadovoljiva rešitev in če tej prekinitvi ne nasprotuje Svet STO za trgovino z blagom.
[…]
(6) Komisija na podlagi člena 4(1) Uredbe (EU) št. 654/2014 uveljavlja pravico do začasne prekinitve uporabe približno enakovrednih koncesij ali drugih obveznosti z namenom izravnati koncesije ali druge obveznosti v trgovinskih odnosih s tretjimi državami. Ustrezni ukrep je v obliki ukrepov trgovinske politike, ki lahko med drugim zajemajo začasno prekinitev uporabe tarifnih koncesij in uvedbo novih ali višjih carin.“
D. Carine, ki se uporabljajo
15. Sporna motorna kolesa spadajo pod tarifno številko 8711 50 00 kombinirane nomenklature,(8) ki vključuje „motorna kolesa (tudi moped[e]), kolesa in podobna vozila s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice z batnim motorjem in prostornino cilindrov nad 800 cm3“. Skupna carinska tarifa za tako blago določa carino v višini 6 %.
16. Komisija je sporne dodatne carine določila z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/886(9):
„Člen 1
Unija uporablja dodatne carine za uvoz izdelkov iz Priloge I in Priloge II k tej uredbi s poreklom iz Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: Združene države) v Unijo.
Člen 2
Dodatne carine za te izdelke se uporabljajo, kot sledi:
(a) v prvi fazi se uporablja dodatna dajatev ad valorem v višini 10 % in 25 % na uvoz izdelkov iz Priloge I, kakor je v njej določeno, in sicer od začetka veljavnosti te uredbe;
(b) v drugi fazi se uvede nadaljnja dodatna dajatev ad valorem v višini 10 %, 25 %, 35 % in 50 % na uvoz izdelkov iz Priloge II, kakor je v njej določeno:
– od 1. junija 2021 […]“
17. Na podlagi Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2018/886 za izdelke, ki spadajo pod oznako 8711 50 00, v prvi fazi velja dodatna dajatev v višini 25 %, na podlagi Priloge II pa v drugi fazi nadaljnja dodatna dajatev v višini 25 %. V skladu s tem je bilo treba za motorna kolesa pritožnice, družbe Harley-Davidson, ki so bila iz ZDA uvožena v Evropo, namesto običajne stopnje dajatve v višini 6 % od 22. junija 2018 uporabiti skupno stopnjo dajatve v višini 31 %, od 1. junija 2021 pa skupno stopnjo dajatve v višini 56 %.
18. Vendar Unija carin druge faze še ni uporabila, ampak jih je začasno prekinila, preden so se začele uporabljati.(10) Od 1. januarja 2022 je začasno prekinila tudi carine prve faze.(11)
III. Ozadje pritožbe
19. Tožeča stranka na prvi stopnji in pritožnica, družba Harley-Davidson Europe Ltd, je del skupine Harley-Davidson. Ta je znano podjetje iz ZDA, specializirano za proizvodnjo motornih koles. Druga tožeča stranka na prvi stopnji in prav tako pritožnica, družba Neovia Logistics Services International, je carinski deklarant družbe Harley-Davidson.
A. Dejansko stanje
20. Dejansko stanje, predstavljeno v točkah od 20 do 38 izpodbijane sodbe, je mogoče povzeti tako, kot sledi.
21. Komisija je v odgovor na dodatne carine na uvoz jekla in aluminija, ki so jih uvedle ZDA, z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/886 z dne 20. junija 2018 prav tako uvedla dodatne carine, najprej v višini 25 %, pozneje pa 50 %, na „tipične“ izdelke iz ZDA, ki veljajo tudi za motorna kolesa, ki jih proizvaja družba Harley-Davidson.
22. Družba Harley-Davidson je 25. junija 2018 s tako imenovanim „Form 8-K Current Report“ (v nadaljevanju: obrazec 8-K), ki ga je predložila ameriški komisiji za vrednostne papirje in borzo SEC, obvestila svoje delničarje o posledicah teh dodatnih carin za njeno gospodarsko dejavnost. Na tem obrazcu je napovedala, da „bo za dolgoročno kritje znatnih stroškov te tarifne obremenitve izvedla načrt za preselitev proizvodnje motornih koles, namenjenih v [Unijo] iz Združenih držav, v njene mednarodne obrate, da bi se izognila tarifni obremenitvi“.(12) Nato je proizvodnjo svojih motornih koles, namenjenih za trg Unije, konkretno preselila v tovarno na Tajskem.
23. Pritožnici sta 25. januarja 2019 pri belgijskih organih vložili formalna zahtevka za zavezujoči informaciji o poreklu za motorna kolesa iz dveh družin motornih koles, ki se izdelujeta na Tajskem. Čeprav je Komisija izrazila dvome v zvezi s priznanjem porekla s Tajske, so belgijski organi 24. junija 2019 izdali dve odločbi v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu, v katerih so ugotovili, da je država porekla motornih koles iz zadevnih dveh družin motornih koles družbe Harley-Davidson Tajska.
24. Komisija je bila s tem seznanjena 21. avgusta 2019 in je 31. marca 2021 sprejela sporni Izvedbeni sklep (EU) 2021/563 o nekaterih odločbah v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu.(13) S tem sklepom je belgijskim organom naložila, naj razveljavijo odločbi. Belgijski organi so upoštevali ta izvedbeni sklep in z dopisom z dne 16. aprila 2021 razveljavili ti odločbi.
B. Izpodbijana sodba
25. Pritožnici sta s tožbo z dne 11. junija 2021 predlagali razglasitev ničnosti spornega izvedbenega sklepa.
26. V utemeljitev svoje tožbe sta navedli pet tožbenih razlogov. Prvič, Komisija naj bi kršila bistvene postopkovne zahteve, in sicer s tem, da naj ne bi dovolj obrazložila spornega izvedbenega sklepa in da naj bi kršila postopek posvetovalnega odbora Komisije. Drugič, sporni izvedbeni sklep naj bi temeljil na očitni napaki Komisije pri presoji dejstev. Tretjič, Komisija naj bi napačno uporabila svoje pooblastilo za razveljavitev, ki ga ima na podlagi člena 34(11) carinskega zakonika, ker naj bi napačno razložila člen 33 Delegirane uredbe 2015/2446. Četrtič, Delegirana uredba 2015/2446 naj ne bi izpolnjevala pogojev za prenos, določenih v členu 290 PDEU. Petič, s spornim izvedbenim sklepom naj bi bila kršena splošna načela prava Unije in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
27. Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo z dne 1. marca 2023 tožbo zavrnilo, pritožnicama pa naložilo plačilo stroškov postopka.
IV. Postopek pred Sodiščem in predlogi strank
28. Pritožnici sta 11. maja 2023 vložili to pritožbo, s katero Sodišču predlagata, naj:
– izpodbijano sodbo razveljavi;
– sporni izvedbeni sklep razglasi za ničen, in
– Komisiji naloži plačilo stroškov pritožnic pred Sodiščem in pred Splošnim sodiščem.
29. Evropska komisija Sodišču predlaga, naj:
– pritožbo zavrne in
– pritožnicama naloži plačilo stroškov.
30. Stranke so predložile pisna stališča. Sodišče je na podlagi člena 76(2) Poslovnika odločilo, da se obravnava ne opravi, ker je presodilo, da ima na voljo dovolj informacij.
V. Pravna presoja
31. Razlog za obravnavani spor je, da je Komisija za motorna kolesa, katerih zadnjo predelavo ali obdelavo je družba Harley-Davidson opravila na Tajskem, zavrnila priznanje porekla s Tajske.
32. Na podlagi člena 60(2) carinskega zakonika se za blago, katerega proizvodnja vključuje več kot eno državo ali ozemlje, šteje, da ima poreklo države ali ozemlja, kjer je bila v za to opremljenem podjetju opravljena njegova zadnja bistvena, gospodarsko upravičena predelava ali obdelava, katere izid je izdelava novega proizvoda ali ki predstavlja pomembno stopnjo proizvodnje.
33. V izogib nesporazumom pojasnjujem, da predmet spora med strankami ni, ali družba Harley-Davidson na Tajskem opravlja pravo predelavo ali obdelavo oziroma ali je ta torej v smislu člena 60(2) carinskega zakonika tako bistvena, da je z njo načeloma mogoče upravičiti določitev porekla s Tajske. Belgijski organi sicer navajajo, da so to preverili, preden so ugotovili to poreklo.(14) Vendar se o tem vprašanju nista izrekla niti Komisija niti Splošno sodišče.
34. Splošno sodišče je namreč potrdilo stališče Komisije, da predelava ali obdelava, opravljena na Tajskem, na podlagi člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 ni gospodarsko upravičena.
35. V skladu s členom 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 se za kakršno koli predelavo ali obdelavo, opravljeno v drugi državi ali na drugem ozemlju, šteje, da ni bila gospodarsko upravičena, če se na podlagi razpoložljivih dejstev ugotovi, da je bil namen te operacije izogibanje uporabi ukrepov iz člena 59 zakonika(15).
36. Če se upošteva izjave družbe Harley-Davidson, je stališče Komisije na prvi pogled upravičeno, saj je družba v skladu s točko 26 izpodbijane sodbe na obrazcu 8-K izrecno napovedala, da bo proizvodnjo preselila na Tajsko, da „bi se izognila tarifni obremenitvi“.
37. Vendar je treba poudariti, da je le v nemški različici člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446, spornega izvedbenega sklepa in izpodbijane sodbe govora o „obidu“ carine. Ta pojem bi na primer v angleščino prevedli kot „to circumvent“ ali v francoščino kot „contourner“.
38. Če bi se člen 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 v smislu nemške različice razumelo kot prepoved obida,(16) temu ne bi bilo treba ugovarjati. Vendar je treba šteti, da gre za obid ureditve le, če jo je treba uporabiti v skladu z njenimi cilji, do uporabe pa kljub temu ne pride.(17) V nadaljevanju bom pokazala, da ni v nasprotju z namenom obravnavanih carin, če se prizna preselitev proizvodnje na Tajsko.
39. Vendar v vseh drugih jezikovnih različicah navedenih treh besedil najprej Komisija, nato pa tudi Splošno sodišče uporabljata pojme, kot so „to avoid“ v angleščini(18) ali „éviter“ v francoščini(19), ki bi jih bilo treba v nemščino prej prevesti kot „zu vermeiden“ („izogibati se“). Tudi družba Harley-Davidson je na obrazcu 8-K uporabila besedilo „to avoid the tariff burden“ („um die Zollbelastung zu vermeiden“ („da bi se izognila tarifni obremenitvi“)).
40. To pomeni, da Splošno sodišče in Komisija člen 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 razumeta kot prepoved izogibanja. Ta pojem bi imel v primerjavi s pojmom „prepoved obida“ precej širše področje uporabe: brez izjeme bi zajemal vse ukrepe, katerih cilj je izogniti se carini, ne da bi bil bistven njen namen.
41. Stališče, da gre za tako prepoved, je presenetljivo, zlasti ko se z njo podrobno pojasnjuje gospodarsko upravičenost, kajti izogibanje carinskim obremenitvam v višini 25 % ali celo 50 % je prima facie legitimen gospodarski cilj.
42. V nadaljevanju bom pojasnila, da pritožnici zato upravičeno ugovarjata razumevanju člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 kot prepoved izogibanja. To določbo je treba bodisi drugače razlagati (prvi pritožbeni razlog) ali pa Komisija ne bi smela sprejeti izvedbenega sklepa (drugi pritožbeni razlog). Manj obetaven pa je tretji pritožbeni razlog, s katerim pritožnici uveljavljata domnevne kršitve pravice do izjave ter načel pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj.
A. Prvi pritožbeni razlog – Razlaga člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446
43. Pritožnici s prvim pritožbenim razlogom sicer ugovarjata številnim ugotovitvam Splošnega sodišča(20) o razlagi in uporabi člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446. Vendar vse te ugotovitve temeljijo na osrednjem premisleku iz točke 62, pa tudi točke 57 izpodbijane sodbe, da na podlagi te določbe za zanikanje gospodarske upravičenosti zadevnega ukrepa zadostuje že cilj izogniti se carini. To pomeni, da Splošno sodišče to določbo razume kot prepoved izogibanja.
44. Da je v nemški različici izpodbijane sodbe uporabljen pojem „obiti“, v ničemer ne spremeni te ugotovitve, saj je v zavezujoči različici sodbe v jeziku postopka angleščini uporabljen pojem „to avoid“, v francoski različici, to je v delovnem jeziku Splošnega sodišča, pa pojem „éviter“. Poleg tega Splošno sodišče ni preizkusilo vprašanja, ali želi družba Harley-Davidson obiti carino, ampak se je zadovoljilo z ugotovitvijo cilja izogibanja.
45. Pritožnici v prvem delu prvega pritožbenega razloga trdita, da Splošno sodišče s to razlago ne upošteva cilja in sistematike člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446. Z drugim delom ugovarjata rezultatu razlage, ki jo je opravilo Splošno sodišče, da je gospodarsko motivirani odziv na dodatne carine praktično nemogoč. S tretjim delom pa ugovarjata posledicam glede dokaznega bremena, ki pomenijo, da mora prizadeto podjetje dokazati povsem drug glavni cilj, če se proizvodnja preseli v časovni povezavi z naložitvijo dodatnih carin.
46. Kot je pokazala preučitev člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 na podlagi klasičnih metod razlage, so te trditve prepričljive.
1. Besedilo
47. V zvezi z besedilom člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 je treba poudariti razlike med jezikovnimi različicami, ki sem jih že omenila, in pojem gospodarske upravičenosti.
a) Različne jezikovne različice
48. V zvezi z besedilom člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 sem že pokazala, da je nemška različica formulirana kot prepoved obida, vse druge jezikovne različice pa kot prepoved izogibanja.(21)
49. Nemška jezikovna različica člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 je sicer ločena, vendar je druge jezikovne različice brez nadaljnje obravnave ne morejo izpodriniti, ker nobena jezikovna različica ne more imeti prednosti pred drugimi jezikovnimi različicami.(22) Razlagati jih je namreč treba enotno.(23) Zato so v takih primerih splošna sistematika in namen določbe(24) ter po potrebi tudi zgodovina nastanka(25) posebej pomembni.
b) Gospodarska upravičenost
50. Poleg tega je treba spomniti, da se v členu 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 na podlagi namena izogibanja ali obida sklepa, da zadevna predelava ali obdelava ni bila gospodarsko upravičena.
51. Res je, da vsak gospodarski interes ne more upravičiti ukrepa. Pojem upravičenosti namreč pomeni pravno priznani prevladujoči interes. Tega praviloma ni pri nezakonitih ukrepih ali pri nedovoljenem obidu pravil,(26) na primer carin.
52. Zgolj izogibanje carinskim obremenitvam pa samo po sebi ni niti nezakonito niti mu ni mogoče ugovarjati iz drugih razlogov. Kot poudarjata pritožnici, je namreč Sodišče na področju prava o DDV razsodilo, da ima davčni zavezanec načeloma pravico izbrati strukturo svoje dejavnosti tako, da omeji svoj davčni dolg.(27) Davčni zavezanci se na splošno svobodno odločijo za organizacijske strukture in vzorce transakcij, za katere menijo, da so za njihove gospodarske dejavnosti najustreznejši, in s katerimi si omejijo davčna bremena.(28)
53. V obravnavanem primeru bi se z uporabo prepovedi izogibanja znatno poseglo v konkurenčni položaj družbe Harley-Davidson. Dodatna carina v višini 25 % ali celo 50 % znatno zmanjša možnosti za prodajo. Družba Harley-Davidson povprečno obremenitev zaradi dodatnih carin v višini 25 % na obrazcu 8-K ocenjuje na 2200 ameriških dolarjev (USD) na motorno kolo, letno obremenitev podjetja pa na približno 90 do 100 USD. Da bi bilo mogoče z drugimi ukrepi razen z izogibanjem tej carini podobno vplivati na ceno in konkurenčni položaj zadevnih izdelkov, je nadvse vprašljivo. Zato lahko takšna obremenitev z gospodarskega vidika utemelji velika prizadevanja, vložena v to, da se temu izogne.
54. Da je preselitev proizvodnje načeloma gospodarsko upravičena, ponazarja tudi primerjava podjetja, ki zadnjo bistveno predelavo ali obdelavo blaga kot neposreden odziv na uvedbo dodatnih carin preseli iz prizadete države v drugo državo, z drugimi podjetji, ki imajo tako proizvodnjo v tej državi. Če bi ta podjetja to storila že prej ali če bi tam pozneje – morda zaradi dodatnih carin, ne da bi to povedala – prvič uredila enako proizvodnjo, se proti njim namreč prav tako ne bi uveljavljalo člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 kot prepovedi izogibanja. Vendar v gospodarskem smislu ni razlike med temi podjetji.
55. Če se člen 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 razlaga kot prepoved izogibanja, se torej s tem ne pojasni pojma gospodarske upravičenosti, ampak se ga v nasprotju z njegovim pomenom močno omeji.
2. Cilj
56. Razlagi člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 kot prepoved izogibanja nasprotuje tudi njegov cilj, opredeljen v uvodni izjavi 21. Cilj te določbe je namreč preprečiti manipulacijo porekla uvoženega blaga z namenom izogibanja ukrepom trgovinske politike.
57. Sicer glede pojma „obid“, uporabljenega v nemški različici uvodne izjave 21 Delegirane uredbe 2015/2446, velja enako kot glede uporabe tega pojma v členu 33, prvi odstavek.(29)
58. Na podlagi uvodne izjave 21 Delegirane uredbe 2015/2446 pa naj bi se s členom 33 v vseh jezikovnih različicah(30) le preprečila manipulacija porekla uvoženega blaga.
59. Etimološko se pojem „manipulacija“ nanaša na uporabo roke, latinsko manus, v širšem smislu rokovanje s stvarjo ali obdelavo stvari, kar je v nekaterih jezikih izraženo tudi z uporabo v praksi.(31) Vendar ni mogoče, da bi imel pojem iz uvodne izjave 21 Delegirane uredbe 2015/2446 ta pomen, ker ne gre za rokovanje s krajem porekla ali obdelavo kraja porekla, kaj šele za uporabo rok.
60. Nasprotno je treba šteti, da ga je treba v skladu z njegovo bolj pogosto uporabo razumeti kot vpliv, pogosto s prevaro(32). V tem smislu je pojem (prepovedane) manipulacije finančnih trgov v členu 12 in Prilogi I k uredbi o zlorabi trga(33) pojasnjen v zvezi z različnimi primeri, zlasti dajanjem napačnih ali zavajajočih signalov (člen 12(1)(a)(i) in (c)), uporabo navideznih sredstev ali kakršno koli drugo obliko zavajanja ali zvijače (člen 12(1)(b) in (d)). Tudi v drugih določbah Unije je pojem manipulacije povezan s pojmom prevare.(34) Nazadnje je tudi pri očitkih glede omejevalnih sporazumov pogosteje govora o manipulaciji,(35) večinoma cen.
61. Iz uvodne izjave 21 Delegirane uredbe 2015/2446 je tako razvidno, da namen člena 33, prvi odstavek, ni zanikati gospodarske upravičenosti zadnje bistvene predelave ali obdelave že zgolj zaradi izogibanja carinam, ampak le, če se carinam izogiba z manipulacijo porekla.
3. Sistematika
62. Z vidika sistematike je treba obravnavati okoliščino, da je Komisija člen 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 sprejela, ko je izvrševala delegirano pooblastilo, ter predmet in cilj obravnavanih carin in pravilo za določitev porekla iz člena 33, tretji odstavek, ki se uporablja subsidiarno.
a) Omejitve delegiranega pooblastila
63. Komisija je pri sprejetju Delegirane uredbe 2015/2446 izvrševala delegirano pooblastilo. Ker je to na podlagi člena 290(1) PDEU omejeno na dopolnjevanje ali spreminjanje nekaterih nebistvenih elementov, je treba člen 33 Delegirane uredbe 2015/2446 razlagati tako, da se člen 60(2) carinskega zakonika bistveno ne spremeni. V nasprotnem primeru bi bil člen 33 neveljaven.
64. Iz člena 60(2) carinskega zakonika je razvidno, da Unija kot podlage za kraj porekla ne prizna vsake zadnje bistvene predelave ali obdelave. Iti mora namreč za gospodarsko upravičeni ukrep. Poleg tega se v skladu s členom 62 na Komisijo izrecno prenese pooblastilo za določitev pravil, po katerih se v skladu s členom 60(2) za blago šteje, da je bila v državi ali na ozemlju opravljena taka njegova predelava ali obdelava.
65. Zato je lahko Komisija s členom 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 pojasnila, kaj pomeni „gospodarska upravičenost“. Vendar na podlagi člena 290(1) PDEU pojmu gospodarske upravičenosti ni mogla pripisati novega pomena, ker bi s tem lahko bistveno spremenila oziroma zmanjšala obseg člena 60(2) carinskega zakonika.
66. Če se s členom 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 preprečuje že izogibanje carinam, bi lahko podvomili v to, da je Komisija upoštevala to omejitev svojega pooblastila. Kot sem že pojasnila,(36) je izogibanje carinam namreč lahko gospodarsko smiselno in legitimno.
67. Če pa se s to določbo prepoveduje le obid carin ali manipulacija porekla, ni razloga za to, da bi bilo treba pomisliti na prekoračitev delegiranih pooblastil. Z gospodarskim interesom ni mogoče upravičiti niti obida niti manipulacije.
b) Predmet in cilj dodatnih carin
68. Tudi predmet in cilj spornih carin sta argumenta za to, da se člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 ne sme razumeti kot celovite prepovedi izogibanja, ampak, da je treba to določbo razumeti le kot prepoved obida.
69. Namen obravnavanih carin ni obremeniti posameznih proizvajalcev. Zlasti njihov cilj ni obremeniti podjetij s sedežem v Združenih državah.
70. Unija je namreč obravnavane carine naložila v skladu z Uredbo (EU) št. 654/2014, da bi se odzvala na trgovinske ovire druge države, v tem primeru Združenih držav(37). Namen takih dodatnih carin je povzročiti škodo drugi državi s tem, da se poslabša konkurenčni položaj blaga, proizvedenega v tej državi. V skladu z uvodno izjavo 3 te uredbe je njihov namen spodbuditi zadevno državo k upoštevanju ustreznih pravil mednarodne trgovine, da se znova vzpostavi stanje vzajemnih koristi. Pri tem so škodljive posledice za tržni položaj blaga, ki je predmet carin, ali prizadetih podjetij namerne le, kolikor učinkujejo na državo njihovega porekla.
71. To pomeni, da je namen dodatnih carin predvsem zmanjšati gospodarsko aktivnost v državi, zoper katero so uperjene carine. Za želeni učinek dodatnih carin ni pomembno, ali se ta aktivnost zmanjša zaradi manjših prodaj blaga v Uniji ali pa zato, ker so prizadeta podjetja prenesla svoje gospodarske dejavnosti v druge države.
72. Z drugimi besedami: družba Harley-Davidson je s tem, ko je preselila proizvodnjo v drugo državo, storila natančno to, kar naj bi se doseglo z dodatnimi carinami.
73. Komisija se je sicer pred Splošnim sodiščem pravilno sklicevala na to, da so sporne carine odmerjene tako, da imajo približno enak obseg kot dodatne carine, ki so jih na blago iz Unije uvedle Združene države. Če se družba Harley-Davidson uporabi obravnavanih carin na njen uvoz v Unijo izogiba tako, da na trg Unije ne dobavlja več iz Združenih držav, ampak s Tajske, s tem vpliva na to ravnovesje. V tem primeru imajo ukrepi Unije na prvi pogled manjšo težo kot ukrepi Združenih držav. Vendar to ne spremeni dejstva, da je družba Harley-Davidson zaradi dodatnih carin zmanjšala svojo gospodarsko aktivnost v Združenih državah. V obravnavanem primeru ni treba odločiti, ali je s tem dejansko posegla v to ravnovesje in ga Komisija lahko ponovno vzpostavi z nadaljnjimi carinami, kot trdita pritožnici.
74. Nasprotno pa ne sme biti cilj carine na podlagi Uredbe (EU) št. 654/2014 škodovati gospodarstvu drugih držav, ki niso udeležene v trgovinskem sporu, v katere podjetje preseli svojo proizvodnjo, da bi se izognilo dodatnim carinam. Take škodljive posledice bi namreč lahko povzročile nove trgovinske spore in pomenile kršitev obveznosti Unije po mednarodnem pravu.
c) Izravnava s členom 33, tretji odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 ni možna
75. Vendar Komisija poudarja, da je s členom 33, tretji odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 določila pravilo za določitev porekla blaga, ki se uporablja subsidiarno, kadar je treba ugotoviti, da zadnja bistvena predelava ali obdelava ni bila gospodarsko upravičena. S takim pravilom bi se lahko načeloma zagotovilo, da se carine uveljavijo samo v obsegu, v katerem so nujne zaradi njihovih ciljev v posameznem primeru, v tem primeru zaradi trgovinskega spora.
76. Vendar člen 33, tretji odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 ne more izpolniti te funkcije. Na podlagi te določbe je poreklo blaga v državi ali na ozemlju, s katerega izvira večji del uporabljenih materialov, kot je določen na podlagi vrednosti uporabljenih materialov. Pri tem je pomembna zgolj vrednost uporabljenih materialov v medsebojnem razmerju, ne pa v razmerju do skupne vrednosti blaga.
77. V praksi bi ob uporabi takega pravila v primeru preselitve zadnje predelave ali obdelave pogosto prišli do rezultata, da je poreklo blaga še naprej v državi, v kateri se je ta faza proizvodnje opravljala pred preselitvijo. Ni namreč verjetno, da se ob preselitvi proizvodnje obsežno na novo organizirajo tudi dobavne verige. Zato bi večji del uporabljenih materialov pogosto še naprej izviral iz države, v kateri se je zadnja predelava ali obdelava opravljala pred preselitvijo proizvodnje.
78. Če pa bi bila bistvena zgolj vrednost uporabljenih materialov, bi se povsem spregledalo delež dodane vrednosti zaradi zadnje bistvene predelave ali obdelave blaga.
79. To sicer ne bi bilo škodljivo, če bi se v tej zadnji fazi ustvarila zelo nizka dodana vrednost. Vendar pravilo za določitev porekla iz člena 60(2) carinskega zakonika v vsakem primeru predpostavlja, da zadnja predelava ali obdelava pomeni precejšen del vrednosti blaga, kot je v skladu z mednarodno prakso(38) ugotovilo Sodišče.(39) Zato je Komisija v členu 34 Delegirane uredbe 2015/2446 navedla tudi tako imenovane minimalne postopke, ki ne štejejo za bistveno predelavo ali obdelavo. Tako je gospodarska upravičenost in s tem člen 33, prvi odstavek, odločilen le, če je zadevna predelava ali obdelava povezana s precejšnjo dodano vrednostjo.
80. Merilo precejšnje dodane vrednosti je pomembno tudi za cilje carin v trgovinskih sporih. Na podlagi tega merila je namreč mogoče tudi presoditi, ali se zaradi preselitve zadnje predelave ali obdelave gospodarska aktivnost v državi, ki ji je Unija naložila carino, zmanjša dovolj, da se lahko upraviči sprememba porekla blaga.
81. Ker v skladu s členom 33, tretji odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 ni dovoljeno upoštevati dodane vrednosti zaradi zadnje predelave ali obdelave, ta določba ne more izravnati čezmernega učinka široke razlage člena 33, prvi odstavek, kot prepoved izogibanja, ki jo je opravilo Splošno sodišče.
d) Vmesni predlog na podlagi sistematične razlage
82. Glede na navedeno je treba ugotoviti, da tudi na podlagi sistematike člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 ni dopustno že na podlagi namena izogibanja carini sklepati, da zadnja bistvena predelava ali obdelava ni gospodarsko upravičena.
4. Zgodovina nastanka in določbe predhodnice
83. Ker Delegirana uredba 2015/2446 ni bila sprejeta v zakonodajnem postopku ob udeležbi Sveta in Parlamenta, ni javnih dokumentov o njeni zgodovini nastanka. Vendar je Komisija na vprašanja Splošnega sodišča zatrdila, da je člen 33 Delegirane uredbe 2015/2446 nadomestil predhodne določbe, ki niso več vključene v nov carinski zakonik.
84. Pri tem je šlo za člen 25 starega carinskega zakonika(40) in določbo predhodnico člena 6 Uredbe (EGS) št. 802/68.(41) Obe določbi sta določali, da s predelavo ali obdelavo, za katero se ugotovi ali za katero ugotovljena dejstva upravičujejo domnevo, da je bil njen edini namen izogibanje določbam, ki se v Skupnosti uporabljajo za blago določenih držav, se tako proizvedenemu blagu v nobenem primeru ni moglo dodeliti porekla države, kjer je bila ta predelava ali obdelava opravljena. V vseh jezikovnih različicah teh določb so bili – za razliko od skoraj vseh jezikovnih različic člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446(42) – uporabljeni pojmi, ki ustrezajo nemškemu pojmu obida.
85. Komisija je navedla, da naj bi bil namen nove formulacije člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 izogniti se težavam pri uporabi prej veljavnih določb. Ta namen je razumljiv, ker verjetno ni preprosto dokazati namena obida.
86. Vendar zaradi takih težav ni dopustno prekomerno omejiti pojma gospodarske upravičenosti, uporabe carin, ki se naložijo v zvezi z meddržavnimi trgovinskimi spori, pa razširiti daleč čez njihove cilje. S tem se namreč carine ne bi naložile le nedobrovernim akterjem, ki jih omenja Komisija.
87. Poleg tega Komisija v teh trditvah navaja tudi, da je cilj člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 zgolj preprečevanje manipulacije porekla, kar izhaja tudi iz uvodne izjave 21. Vendar člena 33, prvi odstavek, zaradi tega ni treba razumeti v smislu celovite prepovedi izogibanja.
5. Vmesni predlog glede prvega pritožbenega razloga
88. Tako se je treba strinjati s pritožnicama, da izpodbijana sodba temelji na napačni uporabi prava pri razlagi člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446. V nasprotju s tem, kar je Splošno sodišče ugotovilo zlasti v točki 62 (pa tudi točki 57) izpodbijane sodbe, te določbe ni mogoče razumeti tako, da za zanikanje gospodarske upravičenosti zadnje bistvene predelave ali obdelave zadostuje že cilj zgolj izogniti se spornim carinam.
89. Člen 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 je namreč treba razlagati tako, da v skladu z njim predelava ali obdelava ni gospodarsko upravičena le, če je njen namen obiti uporabo carin z manipulacijo porekla. Pogoj za obstoj takega obida je, kot sem že navedla, da se zadevna carina v nasprotju z njenimi cilji ne uporabi.(43)
90. Zato je v primeru sporne dodatne carine, povezane z meddržavnim trgovinskim sporom, bistveno, ali je namen zadevne predelave ali obdelave v neki državi ali na nekem ozemlju prevara glede tega, da zadevno blago – ne proizvajalec – dejansko prihaja iz druge države ali z drugega ozemlja, ki ji je Unija zaradi trgovinskega spora naložila dodatno carino. Pri predelavah ali obdelavah, katerih namen je izogniti se drugim carinam, na primer protidampinškim dajatvam, ali na primer prejeti preferencialne dajatve, pa je morda treba obid presojati drugače.
91. Prvi in drugi del prvega pritožbenega razloga sta torej utemeljena.
92. Ker ta napačna uporaba prava zajema tudi sklepe Splošnega sodišča na podlagi ugotovljenih dejstev, je uspešen tudi tretji del prvega pritožbenega razloga. Z njim se ugovarja temu, da je Splošno sodišče zlasti v točkah 66, od 68 do 71 in 74 izpodbijane sodbe na podlagi časovne povezanosti naložitve obravnavanih carin in napovedi preselitve proizvodnje družbe Harley-Davidson sklepalo, da je namen te preselitve obid obravnavanih carin v smislu člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446.
93. Sodišče je na podlagi take časovne povezanosti sicer že sklepalo, da mora zadevni gospodarski subjekt dokazati, da so bili postopki montaže v državi, iz katere je bilo izvoženo blago, opravljeni iz ustreznih razlogov, ne pa zato, da bi se izognilo posledicam zadevnih določb.(44) Vendar se je ta ugotovitev nanašala na carine, ki imajo drugačen namen, in sicer protidampinške dajatve, in je razumljiva tudi zato, ker je šlo v tem primeru za nadaljevanje prakse, ki je obstajala že, preden je bila uvedena zadevna carina.(45)
94. Te domneve vsekakor ni mogoče uporabiti za obravnavani primer carine, ki je posledica trgovinskega spora, ker je preselitev zadnje bistvene predelave ali obdelave v drugo državo skladna s cilji te carine.(46)
95. Tako je utemeljen tudi tretji del prvega pritožbenega razloga.
96. Izpodbijana sodba zato temelji na primerih napačne uporabe prava, ki temeljijo eden na drugemu, zaradi česar jo je treba razveljaviti.
97. Glede na to menim, da ni treba odločiti o drugih dveh pritožbenih razlogih. Zato ju bom obravnavala le zelo na kratko.
B. Podredno: drugi pritožbeni razlog – zakonitost člena 33 Delegirane uredbe 2015/2446
98. Pritožnici z drugim pritožbenim razlogom trdita, da bi moralo Splošno sodišče ugotoviti, da je člen 33 Delegirane uredbe 2015/2446 nezakonit, ker je Komisija prekoračila svoje pooblastilo za podrobno pojasnitev člena 60(2) carinskega zakonika.
99. Če bo Sodišče upoštevalo mojo razlago člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446, bo ta določba vendarle še ostala v okviru delegiranih pooblastil Komisije.
100. Če pa bi Sodišče ugotovilo, da je Komisija dejansko hotela sprejeti široko prepoved izogibanja, in bi zato zavrnilo razlago, ki jo predlagam, bi to pomenilo, da Komisija dejansko krši svoje pooblastilo za konkretizacijo splošnih pravnih pojmov, ki ga ima na podlagi člena 290 PDEU. Pojem gospodarske upravičenosti in področje uporabe člena 60(2) carinskega zakonika bi bila namreč v tem primeru s členom 33 Delegirane uredbe 2015/2446 preveč omejena.(47) V tem primeru bi bilo treba sodbo Splošnega sodišča razveljaviti, ker se z njo ni ugotovilo nezakonitosti te določbe.
C. Podredno: tretji pritožbeni razlog – pravica do izjave, načelo pravne varnosti in načelo varstva legitimnih pričakovanj
101. Pritožnici s tretjim pritožbenim razlogom uveljavljata kršitev pravice do izjave ter načela pravne varnosti in načela varstva legitimnih pričakovanj. Vendar pritožnici s temi trditvami ne moreta uspeti, če Sodišče ne bo upoštevalo mojega stališča in bo člen 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 razumelo kot prepoved izogibanja.
102. Splošno sodišče je v točki 166 izpodbijane sodbe sicer ugotovilo, da Komisija pred sprejetjem spornega izvedbenega sklepa ni zaslišala družbe Harley-Davidson. Vendar je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča opozorilo, da kršitev pravice do obrambe povzroči ničnost izpodbijanega akta le, če bi lahko bil rezultat postopka brez te kršitve drugačen, kar mora dokazati zadevno podjetje.(48) Pritožnici tega ne moreta dokazati, saj je na podlagi obrazca K-8 dejstvo, da se je družba Harley-Davidson s preselitvijo proizvodnje tako ali tako hotela izogniti uporabi obravnavanih carin. Če bi bilo treba člen 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 razumeti kot prepoved izogibanja, Komisija zato ne bi mogla odločiti drugače.
103. Pritožnici v zvezi z načelom pravne varnosti in načelom varstva legitimnih pričakovanj trdita, da sta lahko zaupali zavezujočim informacijam o poreklu, ki so jih izdali belgijski organi. Vsekakor naj bi postopek za sprejetje izpodbijanega izvedbenega sklepa, ki je trajal 16 mesecev, trajal predolgo in naj bi zato pokazal, da odločbe belgijskih organov niso bile očitno nezakonite.
104. Vendar je Splošno sodišče v točki 144 izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da zavezujoča informacija o poreklu, ki jo v skladu s členom 33 carinskega zakonika izdajo nacionalni organi, gospodarskemu subjektu ne more dokončno zagotoviti geografskega porekla zadevnega blaga. Komisija lahko namreč na podlagi člena 34(11) odredi razveljavitev te odločbe z učinkom za naprej, če so nacionalni organi napačno določili poreklo.
105. Pritožnici načeloma nista mogli pričakovati, da Komisija ne bo izvršila tega pooblastila. Zato ni bistvena dodatna obrazložitev Splošnega sodišča v točki 145 izpodbijane sodbe, da so bile odločbe belgijskih organov zaradi člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 v nasprotju z natančno določbo akta prava Unije. Če pa bi se izkazalo, da je to bistveno, bi lahko ob upoštevanju obravnavanih premislekov v zvezi s prvim pritožbenim razlogom podvomili v zadostno natančnost te določbe.
VI. Tožba pred Splošnim sodiščem
106. V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko Sodišče v primeru razveljavitve odločbe Splošnega sodišča samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje, ali pa zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.
107. Stanje postopka dovoljuje odločitev o tožbi, saj je bilo ugotovljeno, da je Komisija sporni izvedbeni sklep izdala na podlagi enake nepravilne razlage člena 33, prvi odstavek, Delegirane uredbe 2015/2446 kot Splošno sodišče. Edini razlog za uporabo te določbe, ki ga Komisija navaja v šesti uvodni izjavi spornega izvedbenega sklepa, je namreč izjava na obrazcu 8-K, v skladu s katero se želi družba Harley-Davidson izogniti uporabi obravnavanih carin. Komisija pa ni ugotovila nedovoljenega obida carine z manipulacijo porekla.
108. Komisija je sicer pred Splošnim sodiščem poskusila dokazati, da je treba družbi Harley-Davidson očitati tudi obid oziroma zlorabo. Vendar se je pri tem sklicevala zgolj na to, da je podjetje hotelo preseliti zadnjo predelavo ali obdelavo, s čimer se je v glavnem nameravalo izogniti carini. Ni pa se izjavila o vprašanju, ali se s tem posega v namen carine. Zato tudi s temi trditvami ni mogoče utemeljiti zanikanja gospodarske upravičenosti.
109. Glede na navedeno je treba predlogom pritožnic ugoditi, sporni izvedbeni sklep pa razveljaviti.
VII. Stroški
110. Sodišče v skladu s členom 184(2) Poslovnika Sodišča odloči o stroških, če je pritožba utemeljena in če samo dokončno odloči v sporu.
111. V skladu s členom 138(1) Poslovnika, ki se v skladu z njegovim členom 184(1) smiselno uporablja za pritožbeni postopek, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
112. Zato mora Komisija nositi stroške pritožnic in svoje stroške.
VIII. Predlog
113. Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj odloči:
1. Sodba Splošnega sodišča z dne 1. marca 2023, Harley-Davidson Europe in Neovia Logistics Services International/Komisija (T-324/21, EU:T:2023:101), se razveljavi.
2. Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/563 z dne 31. marca 2021 o nekaterih odločbah v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu se razglasi za ničen.
3. Evropska komisija nosi stroške družbe Harley-Davidson Europe Ltd in družbe Neovia Logistics Services International ter svoje stroške, ki so nastali v postopku pred Splošnim sodiščem in pred Sodiščem.