Language of document : ECLI:EU:C:2014:12

Zadeva C‑429/12

Siegfried Pohl

proti

ÖBB Infrastruktur AG

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Oberlandesgericht Innsbruck)

„Predhodno odločanje – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Člen 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – Člen 45 PDEU – Direktiva 2000/78/ES – Različno obravnavanje zaradi starosti – Določitev referenčnega datuma za napredovanje na plačni lestvici – Zastaralni rok – Načelo učinkovitosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 16. januarja 2014

Pravo Evropske unije – Neposredni učinek –Nacionalna postopkovna pravila – Pogoji uporabe – Spoštovanje načel enakovrednosti in učinkovitosti – Nezdružljivost izključitve upoštevanja nekaterih obdobij zaposlitve s pravom Unije – Ugotovitev v sodbah C‑195/98 in C‑88/08 – Zastaralni rok, ki začne teči s sklenitvijo sporazuma – Dopustnost


Pravo Unije, zlasti načelo učinkovitosti, ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki za pravico delavca, da zahteva ponoven izračun delovne dobe, ki se mora upoštevati pri določitvi referenčnega datuma za napredovanje, določa tridesetletni zastaralni rok, ki začne teči s sklenitvijo sporazuma, na podlagi katerega je bil določen ta referenčni datum, ali z uvrstitvijo v napačen plačni razred.

To postopkovno pravilo se namreč uredi z nacionalnim pravnim redom vsake države članice, če to pravilo ni manj ugodno od tistih, ki se nanašajo na podobna nacionalna pravna sredstva (načelo enakovrednosti) in če dejansko ne onemogoča ali znatno otežuje uveljavljanja pravic, ki jih priznava pravni red Unije (načelo učinkovitosti).

V zvezi s tem ni mogoče šteti, da je tako pravilo o zastaranju v nasprotju z načelom enakovrednosti, ker se uporablja ne glede na to, ali je bilo pri zatrjevani kršitvi pravice kršeno pravo Unije ali nacionalno pravo.

Glede načela učinkovitosti je določitev razumnih prekluzivnih rokov za vložitev pravnih sredstev zaradi pravne varnosti združljiva s pravom Unije, ker ti roki ne onemogočajo uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz pravnega reda Unije, ali jih čezmerno otežujejo.

V zvezi z vprašanjem, ali dneva razglasitve sodb z dne 30. novembra 2000 v zadevi Österreichischer Gewerkschaftsbund (C‑195/98) in z dne 18. junija 2009 v zadevi Hütter (C‑88/08) vplivata na začetek zastaralnega roka, ki ga določa nacionalno pravo, je treba opozoriti, da sodba v zvezi z vprašanjem za predhodno odločanje ni oblikovalna, temveč izključno ugotovitvena. Poleg tega začetek teka zastaralnega roka, ki se uporablja v postopku v glavni stvari, ureja nacionalno pravo. Zato dneva razglasitve teh sodb ne vplivata na začetek teka tega roka in nista upoštevna pri presoji, ali je bilo v postopku v glavni stvari spoštovano načelo učinkovitosti.

(Glej točke 23, od 27 do 32, 37 in izrek.)