Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
PRIITA PIKAMÄEJA,
predstavljeni 22. februarja 2024(1)
Zadeva C-693/22
I. sp. z o. o.
proti
M. W.
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Rejonowy dla m.st. Warszawy w Warszawie (občinsko sodišče za mesto Varšavo v Varšavi, Poljska))
„Predhodno odločanje – Varstvo osebnih podatkov – Uredba (UE) 2016/679 – Prodaja baze podatkov, ki vsebuje osebne podatke, v okviru postopka izvršbe – Člen 4, točka 7 – Pojem ‚upravljavec‘ – Člen 5(1)(b) – Omejitev namena – Člen 6(1), (3) in (4) – Zakonitost obdelave – Izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca – Opravljanje naloge v javnem interesu – Člen 23(1)(j) – Uveljavljanje civilnopravnih zahtevkov – Nujen in sorazmeren ukrep“
1. Ali je lahko prodaja baze podatkov, ki vsebuje osebne podatke, v okviru postopka izvršbe skladna z določbami Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (v nadaljevanju: SUVP)(2), če posamezniki, na katere se nanašajo ti osebni podatki, niso privolili v tako prodajo?
2. To je glavno vprašanje, ki ga je Sodišču v okviru tega predloga za sprejetje predhodne odločbe predložilo Sąd Rejonowy dla m. st. Warszawy w Warszawie (občinsko sodišče za mesto Varšavo v Varšavi, Poljska).
3. Sodišče bo tako moralo preučiti poseben primer glede na SUVP in zavzeti stališče o nekaterih ključnih elementih te uredbe, kot so pojem „upravljavec“, zakonitost obdelave in obseg načela omejitve namena.
Pravni okvir
Pravo Unije
4. Člen 4 SUVP določa:
„V tej uredbi:
(1) ,osebni podatki‘ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); […]
(2) ,obdelava‘ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;
[…]
(7) ,upravljavec‘ pomeni fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki samo ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave; kadar namene in sredstva obdelave določa pravo Unije ali pravo države članice, se lahko upravljavec ali posebna merila za njegovo imenovanje določijo s pravom Unije ali pravom države članice;
[…]“.
5. Člen 5 te uredbe, naslovljen „Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov“, v odstavkih 1 in 2 določa:
„1. Osebni podatki morajo biti:
(a) obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki (,zakonitost, poštenost in preglednost‘);
(b) zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; […]
(c) ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (‚najmanjši obseg podatkov‘);
[…]
2. Upravljavec je odgovoren za skladnost z odstavkom 1 in je to skladnost tudi zmožen dokazati (,odgovornost‘).“
6. Člen 6 navedene uredbe, naslovljen „Zakonitost obdelave“, določa:
„1. Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
[…]
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
[…]
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
[…]
3. Podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 je določena v skladu s:
(a) pravom Unije; ali
(b) pravom države članice, ki velja za upravljavca.
Namen obdelave se določi v navedeni pravni podlagi ali pa je v primeru obdelave iz točke (e) odstavka 1 potreben za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. […] Pravo Unije ali pravo države članice izpolnjuje cilj javnega interesa in je sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.
4. Kadar obdelava podatkov za drug namen kot za tistega, za katerega so bili osebni podatki zbrani, ne temelji na privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali na pravu Unije ali pravu države članice, ki predstavlja potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za uresničevanje ciljev iz člena 23(1), upravljavec, da bi ocenil, ali je obdelava za drug namen združljiva z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani, med drugim upošteva:
(a) kakršno koli povezavo med nameni, za katere so bili osebni podatki zbrani, in nameni načrtovane nadaljnje obdelave;
(b) okoliščine, v katerih so bili osebni podatki zbrani, zlasti kar zadeva razmerje med posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem;
(c) naravo osebnih podatkov, zlasti ali se obdelujejo posebne vrste osebnih podatkov v skladu s členom 9 ali pa se obdelujejo osebni podatki v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški v skladu s členom 10;
(d) morebitne posledice načrtovane nadaljnje obdelave za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki;
(e) obstoj ustreznih zaščitnih ukrepov, ki lahko vključujejo šifriranje ali psevdonimizacijo.“
7. Člen 23(1) SUVP, naslovljen „Omejitve“, določa:
„1. Pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za upravljavca ali obdelovalca podatkov, lahko z zakonodajnim ukrepom omeji obseg obveznosti in pravic iz členov 12 do 22 in člena 34, pa tudi člena 5, kolikor njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 12 do 22, če taka omejitev spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter je potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zagotavljanje:
[…]
(j) uveljavljanja civilnopravnih zahtevkov.“
Poljsko pravo
8. Člen 299 Ustawa Kodeks spółek handlowych (zakon o zakoniku o gospodarskih družbah) z dne 15. septembra 2000 (Dz. U. iz leta 2022, pozicija 1467, v nadaljevanju: zakonik o gospodarskih družbah) določa:
„1. Če izvršba zoper družbo ni uspešna, člani uprave solidarno odgovarjajo za njene obveznosti.
2. Član uprave se lahko razbremeni odgovornosti iz odstavka 1, če dokaže, da je bil predlog za stečaj vložen pravočasno ali da je bil pravočasno izdan sklep o začetku postopka prestrukturiranja ali o potrditvi prisilne poravnave v postopku za potrditev prisilne poravnave, ali da ni kriv za to, da predlog za stečaj ni bil vložen, ali da upnik kljub temu, da predlog za stečaj ni bil vložen ali da sklep o začetku postopka prestrukturiranja ali o potrditvi prisilne poravnave v postopku za potrditev prisilne poravnave ni bil izdan, ni utrpel škode.“
9. Člen 796(1) Ustawa Kodeks postępowania cywilnego (zakon o zakoniku o civilnem postopku) z dne 17. novembra 1964 (Dz. U. iz leta 2021, pozicija 1805), kakor je bil spremenjen (v nadaljevanju: zakonik o civilnem postopku) določa:
„Predlog za začetek izvršilnega postopka se vloži pri sodišču ali sodnem izvršitelju, odvisno od primera. Predlog, ki se vloži pri sodnem izvršitelju, se lahko vloži na uradnem obrazcu.“
10. Člen 799(1), prvi stavek, zakonika o civilnem postopku določa:
„Predlog za izvršitev ali predlog za izvršitev po uradni dolžnosti omogoča začetek izvršitve po vseh dovoljenih metodah, razen v primeru izvršitve na nepremičnine, […]“
11. Člen 824(1), točka 3, tega zakonika določa:
„Popolna ali delna ustavitev postopka sodne izvršbe se ugotovi po uradni dolžnosti:
[…]
3. kadar je jasno, da izvršba ne bo prinesla nobenega zneska, ki bi presegel stroške njene izvedbe.“
12. Člen 831 navedenega zakonika določa:
„1. Predmet izvršbe ne morejo biti:
[…]
(3) neodtujljive pravice, razen če je njihova odtujljivost izključena s pogodbo in je predmet izpolnitve izvršljiv oziroma se lahko uveljavljanje pravice zaupa drugi osebi“.
13. Ustawa o komornikach sądowych (zakon o sodnih izvršiteljih) z dne 22. marca 2018 (Dz. U. iz leta 2022, pozicija 1168), kakor je bil spremenjen (v nadaljevanju: zakon o sodnih izvršiteljih) ureja status in dejavnosti sodnih izvršiteljev. Člen 3(1) in (3) tega zakona določa:
„Sodni izvršitelj je javni organ, ki opravlja dejanja v okviru postopkov izvršbe in zavarovanja. Ta dejanja sodni izvršitelj opravlja ob upoštevanju z zakonom določenih izjem.
[…]
Sodni izvršitelj ima naslednje naloge:
(1) izvrševanje sodnih odločb v primerih denarnih in nedenarnih terjatev ter zavarovanj, vključno z evropskimi nalogi za zamrznitev bančnih računov, ob upoštevanju izjem, določenih v [zakoniku o civilnem postopku];
[…]“.
14. Člen 9(1) tega zakona določa:
„Sodni izvršitelj ne sme zavrniti predloga, katerega predmet je:
1. izvedba izvršbe;
[…]
dejanj, za katera je pristojen v skladu z določbami [zakonika o civilnem postopku].“
15. Člen 31(1), prvi stavek, navedenega zakona določa:
„Zneske, zasežene na bančnem računu, bančnem računu, ki ga vodi hranilnica, ali računu, ki ga vodi subjekt, ki opravlja posredniške dejavnosti, ki so pridobljeni na podlagi prvega plačila dolžnika terjatve, sodni izvršitelj prenese upniku v roku od sedmih do štirinajstih dni po njihovem prejemu. […]“
16. Ustawa o ochronie baz danych (zakon o varstvu baz podatkov) z dne 27. julija 2001 (Dz. U. iz leta 2021, pozicija 386) (v nadaljevanju: zakon o varstvu baz podatkov) v členu 2(1), točka 1, določa:
„V tem zakonu:
1. ‚baza podatkov‘ pomeni zbirko podatkov ali drugih elementov, zbranih po določeni metodi ali sistemu, ki so posamično dostopni na kakršen koli način, vključno z elektronskimi sredstvi, in ki zahteva kakovostno ali količinsko znatne naložbe v izdelavo, preverjanje ali predstavitev njene vsebine“.
17. Člen 6(1) zakona o varstvu baz podatkov določa:
„Izdelovalec baze podatkov ima izključno in prenosljivo pravico do priklica in ponovne uporabe podatkov v celoti ali v bistvenem delu, ocenjenih kakovostno ali količinsko.“
Spor o glavni stvari, vprašanje za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem
18. Družba I. (v nadaljevanju: tožeča stranka ali družba upnica) s sedežem na Poljskem ima terjatev, potrjeno s pravnomočno sodno odločbo, do družbe NMW, ki je specializirana za spletno prodajo in v kateri je M. W. član uprave.
19. Na predlog tožeče stranke je bil proti družbi NMW uveden izvršilni postopek za poplačilo te terjatve. Postopek se je končal s sklepom sodnega izvršitelja o ustavitvi izvršbe z utemeljitvijo, da družba NMW nima premoženja, ki bi lahko bilo predmet izvršbe. V teh okoliščinah je tožeča stranka pri Sąd Rejonowy dla m. st. Warszawy w Warszawie (občinsko sodišče za mesto Varšavo v Varšavi) vložila tožbo proti M.W. na podlagi člena 299(1) zakonika o gospodarskih družbah, ki določa premoženjsko odgovornost člana uprave družbe dolžnice v primeru, da terjatve ni mogoče poplačati s sredstvi te družbe.
20. M. W. je predlagal zavrnitev te tožbe z utemeljitvijo, da ima družba NMW sredstva, ki ima vsako večjo vrednost od terjatve tožeče stranke, in sicer izvorno kodo programske opreme za spletno trgovino v povezavi s storitvijo kvazi vračila denarja (v nadaljevanju: platforma M.) in dve bazi podatkov o uporabnikih te platforme.
21. Predložitveno sodišče kljub temu ugotavlja, da prodaja same platforme M. brez teh baz podatkov na trgu ne bi bila tako privlačna kot prodaja celotnega „paketa“.
22. Zato je treba po mnenju navedenega sodišča pridobiti odgovor na vprašanje, ali se lahko bazi podatkov, ki ju je ustvarila družba NMW, preneseta v okviru postopka sodne izvršbe. V primeru pritrdilnega odgovora bi bila tožba v postopku v glavni stvari zavrnjena.
23. V zvezi s tem predložitveno sodišče navaja, da čeprav ni vezano na oceno vrednosti zadevnega premoženja, na katero se sklicuje M. W. – zlasti ker te ocene ni opravil sodni izvedenec –, je odgovor na navedeno vprašanje še vedno potreben za rešitev spora v postopku v glavni stvari, saj določbe, ki urejajo poljski civilni postopek, ne dovoljujejo izvajanja takega dokaza, ne da bi bila prej ugotovljena njegova upoštevnost.
24. Navedeno sodišče meni, da zadevni bazi podatkov spadata v okvir pojma „baza podatkov“ v smislu člena 1 Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov(3), tako da ima njun imetnik, družba NMW, premoženjsko pravico do prenosa teh baz podatkov na podlagi člena 7 te direktive. Izvršilni postopek bi se lahko namreč izvajal za katero koli premoženjsko pravico, razen če bi določba to izrecno izključevala. Vendar poljski zakonodajalec ni določil nobenega pravila, ki bi prepovedovalo izvršbo na bazo podatkov, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari.
25. Predložitveno sodišče izraža dvom, ali sta taki bazi podatkov lahko predmet sodne izvršbe, glede na to, da vsebujeta osebne podatke več sto tisoč uporabnikov platforme M. in da ni dokazov, da so uporabniki te platforme privolili v obdelavo svojih osebnih podatkov v obliki dajanja teh podatkov na voljo tretjim osebam zunaj te platforme. V zvezi s tem je pojasnilo, da zadevni podatki ne spadajo med posebne vrste osebnih podatkov v smislu člena 9 SUVP.
26. Navedeno sodišče se sprašuje tudi o razmerju med omejitvami obdelave osebnih podatkov, ki jih določa SUVP, in pravico do prostega razpolaganja z bazo podatkov, ki izhaja iz Direktive 96/9 in nacionalnega prava, ter po njegovem mnenju vključuje pravico do prenosa baze podatkov v okviru izvršilnega postopka.
27. V teh okoliščinah je Sąd Rejonowy dla m. st. Warszawy w Warszawie (občinsko sodišče za mesto Varšava v Varšavi) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je treba člen 5(1)(a) v povezavi s členom 6(1)(a), (c) in (e) in (3) [SUVP] razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki v izvršilnem postopku dovoljuje prodajo baze podatkov v smislu člena 1(2) [Direktive 96/9], ki vsebuje osebne podatke, če posamezniki, na katere se nanašajo ti osebni podatki, niso privolili v tako prodajo?“
28. Pisna stališča sta predložili poljska vlada in Evropska komisija. Isti zainteresirani stranki ter družba I. so podale ustne navedbe na obravnavi 16. novembra 2023.
Analiza
Dopustnost
29. Najprej je treba obravnavati dve vprašanji v zvezi z dopustnostjo tega vprašanja za predhodno odločanje.
30. Prvič, tožeča stranka v postopku v glavni stvari je na obravnavi izrazila dvom o upoštevnosti tega vprašanja. Po navedbah te stranke je družba NMW že pred nekaj leti prenehala z gospodarsko dejavnostjo. Natančneje, ta družba nima več uprave ali upravnega odbora in od aprila 2019 ne opravlja nobenih storitev za uporabnike platforme M.(4) V skladu s tem je nujno prenehala z vsakršno obdelavo osebnih podatkov, povezanih z opravljanjem svoje dejavnosti. V teh okoliščinah bi bilo treba na podlagi načel omejitve namena in omejitve hrambe zadevne podatke izbrisati, sicer bi bil sam obstoj baz podatkov, obravnavanih v postopku v glavni stvari, nezakonit. Glede na to naj vprašanje, ki ga je predložilo predložitveno sodišče in se nanaša na zakonitost prodaje teh baz v okviru postopka izvršbe, ne bi bilo upoštevno za rešitev spora v postopku v glavni stvari.
31. Opozoriti je treba, da je treba v skladu s členom 5(1)(e) SUVP osebne podatke(5) hraniti v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za dosego namenov, za katere se ti podatki obdelujejo. Iz tega sledi, da lahko tudi sprva zakonita obdelava podatkov sčasoma postane nezdružljiva s SUVP, če ti podatki niso več potrebni za dosego teh namenov.(6) V takem primeru je treba podatke izbrisati.(7) V obravnavanem primeru so bili zadevni podatki zagotovo zbrani za namene dejavnosti spletne prodaje družbe NMW. Če je ta aprila 2019 prenehala opravljati to dejavnost, ni dvoma, da podatki niso več potrebni za njeno opravljanje, zato bi jih bilo treba izbrisati. Če takega izbrisa ne bi bilo, obstoj zadevnih baz podatkov ne bi bil skladen z SUVP in neupoštevnost tega vprašanja za predhodno odločanje za rešitev spora v postopku v glavni stvari bi bila očitna.
32. Pri tem je treba spomniti, da je Sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso pristojno izključno za odločanje o razlagi prava Unije glede na dejanski in pravni okvir, ki ga je opredelilo nacionalno sodišče, ki je zanj pristojno, ne da bi ga lahko izpodbijalo ali preverjalo njegovo pravilnost.(8)
33. Iz nobene točke predložitvene odločbe ni razvidno, da bi družba NMW aprila 2019 prenehala opravljati dejavnost, kot trdi tožeča stranka.
34. Drugič, predložitveno sodišče dvomi o uporabi SUVP ob upoštevanju določb Direktive 96/9.
35. Uvodoma je treba opozoriti, da je namen Direktive 96/9, da se s približevanjem nacionalnih zakonodaj odpravijo razlike med temi zakonodajami na področju pravnega varstva baz podatkov, ki ogrožajo delovanje notranjega trga, prost pretok blaga in storitev v Uniji ter razvoj informacijskega trga v njej.(9) V skladu s členom 1(1) se ta direktiva nanaša na pravno varstvo baz podatkov v vseh oblikah, pri čemer odstavek 2 tega člena „bazo podatkov“ opredeljuje kot „zbirko neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva, ki je sistematično in metodično razporejeno in individualno dostopno z elektronskimi in drugimi sredstvi“.
36. Navedena direktiva od vseh držav članic zahteva, da v svojem nacionalnem pravu določijo varstvo baz podatkov s pravico sui generis. Natančneje, člen 7(1) Direktive 96/9 pridržuje izdelovalcu baze podatkov, za katero je bila potrebna kakovostno in/ali količinsko znatna naložba, pravico, da prepreči neupravičeno jemanje izvlečkov in/ali ponovno uporabo iz celotne vsebine te baze podatkov ali njenega bistvenega dela. Ta pravica je na podlagi člena 7(3) te direktive odtujljiva.
37. Po mnenju predložitvenega sodišča bazi podatkov, ki pripadata družbi NMW, izpolnjujeta pogoje za varstvo na podlagi zakona o varstvu baz podatkov in Direktive 96/9, pri čemer prvi predstavlja prenos te direktive v poljski pravni red. Člen 6 tega zakona zlasti določa, da ima izdelovalec izključno in odtujljivo pravico do priklica in ponovne uporabe podatkov v celoti ali v bistvenem delu. Po mnenju predložitvenega sodišča gre torej za premoženjsko pravico absolutne narave, ki ima učinke erga omnes. Po poljskem pravu je lahko vsaka premoženjska pravica predmet izvršilnega postopka, razen če zakon izrecno določa izjemo. Vendar poljski zakonodajalec ni določil pravila, ki bi prepovedovalo izvršbo na bazah podatkov. Iz tega naj bi sledilo, da ima v obravnavanem primeru sodni izvršitelj pravico, da za račun upnika prenese bazi podatkov, ki izhaja iz pravice izdelovalca, na katerega se nanaša izvršilni postopek, da z njima prosto razpolaga. Sklicevanje na to pravico bi lahko preprečilo uporabo pravil SUVP v zadevi, kot je obravnavana, in bi tako to vprašanje postalo nedopustno.
38. Najprej je treba ugotoviti, da predložitveno sodišče ni pravilno opredelilo pravice sui generis, priznane v členu 7 te direktive. Dejansko gre za pravico do ugovora zoper dejanja, ki zajemajo zlasti ponovno vzpostavitev baze podatkov ali njenega bistvenega dela z veliko nižjimi stroški, kot bi jih pomenila neodvisna stvaritev,(10) pri čemer je cilj, ki ga zakonodajalec Unije s tem zasleduje, zagotoviti osebi, ki je dala pobudo in prevzela tveganje za znatno naložbo v pridobitev, preverjanje ali predstavitev vsebine baze podatkov, plačilo za njeno naložbo, tako da se jo zaščiti pred nedovoljeno prilastitvijo rezultatov te naložbe.(11)
39. Kar zadeva razmerje med Direktivo 96/9 in SUVP, poleg tega in predvsem iz člena 13 te direktive izhaja, da ta direktiva ne vpliva na določbe zlasti o varstvu osebnih podatkov in spoštovanju zasebnosti, iz uvodne izjave 48 navedene direktive pa, da njene določbe ne posegajo v uporabo pravil o varstvu podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(12), ki jo je nasledila SUVP.(13)
40. Zato menim, da bi moralo Sodišče o tej zadevi odločiti vsebinsko.
Vsebinska presoja
41. Predložitveno sodišče želi s svojim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 5(1)(a) in člen 6(1), prvi pododstavek, točke (a), (c) in (e) ter (3) SUVP razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki sodnemu izvršitelju dovoljuje prodajo baze podatkov, ki vsebuje osebne podatke, v postopku izvršbe, če posamezniki, na katere se nanašajo ti osebni podatki, niso privolili v tako prodajo.
42. Moja pravna analiza je naslednja. V zvezi z SUVP bom obravnaval vprašanje uporabe te uredbe v obravnavanem primeru in vprašanje v zvezi z identifikacijo zadevnega upravljavca, preden se bom osredotočil na razlago pravil o zakonitosti take obdelave.
43. Iz sklepanja v teh sklepnih predlogih bo razvidno, da se določbe prava Unije, ki jih mora Sodišče upoštevati, le delno ujemajo z določbami iz vprašanja za predhodno odločanje. Predlagani odgovor se bo zato nanašal na te določbe.(14)
Obstoj obdelave in identifikacija upravljavca
44. Kot je razvidno iz uvodne izjave 10 SUVP, je cilj te uredbe med drugim zagotoviti visoko raven varstva posameznikov v Uniji in za to zagotoviti dosledno in enotno uporabo pravil za varstvo temeljnih pravic in svoboščin teh oseb pri obdelavi osebnih podatkov v celotni Uniji.(15)
45. Člen 2(1) te uredbe določa, da se ta uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki se v celoti ali delno izvaja z avtomatiziranimi sredstvi, in za obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, ki se ne izvaja z avtomatiziranimi sredstvi.
46. Odstavek 2 tega člena določa vrsto izjem od področja uporabe navedene uredbe, ki temeljijo na vrsti dejavnosti, v okviru katere se obdelava izvaja. Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je ob upoštevanju potrebe po ozki razlagi teh izjem nujno, da je ta dejavnost ena od dejavnosti, izrecno navedenih v členu 2(2) SUVP, ali da jo je mogoče uvrstiti v isto kategorijo kot te dejavnosti. Tako opredelitev dejavnosti kot specifične za državo ali javni organ ne zadošča, da bi se štelo, da se zadevna obdelava izvaja v okviru dejavnosti, ki ne spada na področje uporabe prava Unije v smislu izjeme iz člena 2(2)(a) SUVP.(16)
47. Za namene obravnavane zadeve je pomembno opozoriti, da obdelava, ki se izvaja v okviru izvršbe civilnopravnega zahtevka, ni izključena s področja uporabe te uredbe.
48. Okvir področja uporabe SUVP je opredeljen s pojmom „obdelava“. V skladu s členom 4, točka 2, te uredbe ta pojem vključuje vsako dejanje, ki se izvaja ali ne v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi, kot so med drugim „priklic“, „vpogled“, „uporaba“ in „drugačno omogočanje dostopa“ do teh podatkov. Zakonodajalec Unije je torej nameraval navedenemu pojmu podeliti široko področje uporabe.(17)
49. Ali gre v obravnavanem primeru za obdelavo osebnih podatkov?
50. Potrebno je predhodno pojasnilo. Dejanja v zvezi z osebnimi podatki, ki jih družba NMW izvaja za namene svoje dejavnosti spletne prodaje prek platforme M., ne spadajo v okvir vprašanja, ki ga je postavilo predložitveno sodišče. To vprašanje se nanaša izključno na izvršilni postopek za prisilno prodajo zadevnih baz podatkov. Po mnenju predložitvenega sodišča naj bi tak postopek pomenil obdelavo v smislu SUVP, pri kateri je sodni izvršitelj upravljavec.
51. Pojasnila, ki jih je poljska vlada podala na obravnavi v zvezi z nalogo, ki jo ima sodni izvršitelj v okviru takega postopka izvršbe, po mojem mnenju ne dopuščajo dvoma o točnosti te razlage.
52. Ta vlada je pojasnila, da se zadevni postopek začne z zasegom baze podatkov, pri čemer sodni izvršitelj pridobi dostop do osebnih podatkov v njej, da bi ocenil njeno vrednost in jo navedel v zapisniku o zasegu. Da bi izdelal tako oceno, sodni izvršitelj izvede niz dejanj, vključno s priklicem navedenih podatkov, vpogledom vanje in njihovo uporabo.(18) Postopek izvršbe se konča s prodajo baze podatkov na javni dražbi. Ko rezultat dražbe postane pravnomočen in je plačana celotna cena, sodni izvršitelj da navedeno bazo podatkov na voljo kupcu.
53. Iz tega sledi, da je sodni izvršitelj osebne podatke iz baz podatkov, kakršni sta ti iz postopka v glavni stvari, vsaj priklical, vpogledal vanje in uporabil pri ocenjevanju njihove vrednosti ter jih nato dal na voljo kupcu. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je obdelava osebnih podatkov lahko sestavljena iz več dejanj, od katerih se vsako nanaša na eno od različnih faz obdelave.(19) V obravnavanem primeru je torej treba šteti, da ta dejanja predstavljajo „obdelavo“ v smislu SUVP.
54. Nato je treba določiti zadevnega upravljavca.
55. Spomniti je treba, da v skladu s členom 4, točka 7, SUVP pojem „upravljavec“ zajema fizične ali pravne osebe, javne organe, agencije in druga telesa, ki sama ali skupaj z drugimi določajo namene in sredstva obdelave.(20) V tej določbi je predpisano tudi, da kadar namene in sredstva obdelave določa zlasti pravo države članice, se lahko upravljavec oziroma posebna merila, ki se uporabljajo za njegovo imenovanje, določijo s tem pravom. V skladu z ustaljeno sodno prakso je namen tako široke opredelitve pojma „upravljavec“ zagotoviti učinkovito in popolno varstvo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.(21)
56. Če so nameni in sredstva obdelave določeni z nacionalnim pravom, je treba v skladu z najnovejšo sodno prakso preveriti, ali to pravo določa upravljavca ali posebna merila za njegovo določitev. Določitev upravljavca v nacionalnem pravu je lahko ne le izrecna, temveč tudi implicitna. Vendar se v zadnjenavedenem primeru zahteva, da ta določitev dovolj zanesljivo izhaja iz vloge, nalog in pooblastil, ki so dodeljena zadevni osebi oziroma subjektu.(22)
57. V obravnavanem primeru iz člena 3(1) zakona o sodnih izvršiteljih izhaja, da je sodni izvršitelj javni organ, ki ob upoštevanju z zakonom določenih izjem opravlja dejanja zlasti v okviru postopkov izvršbe. Poleg tega je, kot je bilo navedeno zgoraj, iz elementov v spisu razvidno, da kadar se postopek izvršbe nanaša na baze podatkov, ta dejanja obsegajo zlasti priklic, vpogled in uporabo osebnih podatkov iz teh baz v okviru ocenjevanja vrednosti teh baz podatkov z namenom njihove prodaje na javni dražbi in njihovega dajanja na voljo kupcu, ko je rezultat dražbe pravnomočen. Zdi se mi, da so s poljskim pravom tako vsaj implicitno določeni nameni in sredstva obdelave osebnih podatkov, ki jo izvaja sodni izvršitelj.
58. Iz tega izhaja, da je mogoče v obravnavanem primeru sodnega izvršitelja kot javni organ, pristojen za vodenje vseh postopkov izvršbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na bazo podatkov, šteti za upravljavca osebnih podatkov, vsebovanih v tej bazi podatkov, v smislu člena 4, točka 7, SUVP.
59. Predložitveno sodišče se ne sklicuje na nobeno določbo poljskega prava, ki bi družbi dolžnici NMW nalagala obveznost sodelovanja s sodnim izvršiteljem, da bi mu omogočila oceniti vrednost zadevnih baz podatkov zaradi njune prisilne prodaje.
60. Ni mogoče izključiti, da bi take obveznosti vključevale izvedbo drugega postopka obdelave v smislu SUVP, pri katerem bi bila ta družba upravljavec. V zvezi s tem je treba spomniti, da je Sodišče v sodbi Valsts ieņēmumu dienests (Obdelava osebnih podatkov v davčne namene) odločilo, da kadar gospodarski subjekt davčni upravi države članice posreduje in da na voljo osebne podatke, ki jih je po zakonu dolžan zagotoviti, tako posredovanje in dajanje na voljo vključuje tako obdelavo, in sicer poleg obdelave, ki jo je ta uprava opravila z zahtevo, s katero je zahtevala posredovanje in dajanje teh podatkov na voljo.(23)
61. Manj verjetno, čeprav abstraktno predstavljivo, je, da bi bilo mogoče sodnemu izvršitelju in družbi dolžnici NMW pripisati skupno odgovornost za obdelavo, ki se je za namene prisilne prodaje izvajala v zvezi z zadevnimi osebnimi podatki. V skladu s sodbo État belge (Podatki, ki jih obdeluje uradni list) je tak sklep mogoč, če razna dejanja obdelave združujejo nameni in sredstva, ki so določeni z nacionalnim pravom, in če to pravo opredeljuje dolžnosti vsakega od skupnih upravljavcev.(24)
62. Glede na to spodnja analiza temelji na predpostavki, da je sodni izvršitelj glede na dejanske okoliščine zadeve edini upravljavec postopka obdelave, ki se obravnava v postopku v glavni stvari.
63. Kot upravljavec sodni izvršitelj ni odgovoren le za spoštovanje načel, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov,(25) temveč ima tudi precejšnje število obveznosti, ki so povezane z ustreznimi pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.(26) Te obveznosti lahko nacionalni zakonodajalec omeji le pod pogoji iz člena 23 SUVP. Poljska vlada se je na obravnavi na vprašanje o obstoju takih zakonodajnih določb v nacionalnem pravu sklicevala le na člen 4 zakona o varstvu podatkov. Vendar ta člen omejuje le obseg obveznosti upravljavcev, ki opravljajo javno nalogo, ki izhajajo iz člena 14(1), (2) in (4) SUVP („Informacije, ki jih je treba zagotoviti, kadar osebni podatki niso bili pridobljeni od posameznika, na katerega se ti nanašajo“).
Zakonitost zadevne obdelave osebnih podatkov
64. Kot je Sodišče že večkrat razsodilo, mora biti vsaka obdelava osebnih podatkov zlasti skladna z načeli v zvezi z obdelavo podatkov, določenimi v členu 5(1) SUVP, in ob upoštevanju načela zakonitosti obdelave izpolnjevati pogoje glede zakonitosti obdelave, naštete v členu 6 te uredbe.(27)
65. Člen 6(1), prvi pododstavek, navedene uredbe določa izčrpen in taksativen seznam primerov, v katerih je mogoče šteti, da je obdelava osebnih podatkov zakonita. Taka opredelitev pomeni, da obdelava spada v enega od teh primerov. Vendar je treba opozoriti, da zadevna obdelava ne spada v glavni primer, predviden s to določbo, in sicer tisti, v katerem je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil v obdelavo za enega ali več posebnih namenov.(28) Kot je razvidno iz predložitvene odločbe, v postopku v glavni stvari ni bil predložen noben dokaz, da so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, zbrani v zadevnih bazah podatkov, privolili v to, da se njihovi podatki posredujejo tretjim osebam zunaj dejavnosti, povezane s platformo M., zlasti v njihovo prodajo ob koncu postopka izvršbe.
66. Po mnenju predložitvenega sodišča bi obdelava, ki jo je opravil sodni izvršitelj, lahko spadala na področje uporabe člena 6(1), prvi pododstavek, točka (c), SUVP (obdelava, potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca) ali člena 6(1), prvi pododstavek, točka (e), te uredbe (obdelava, potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu).(29)
67. Kot ugotavlja predložitveno sodišče, člen 3 zakona o sodnih izvršiteljih sodnemu izvršitelju podeljuje status javnega organa. Po mojem mnenju bi bilo težko trditi, da dejanja, ki so mu zaupana v okviru izvajanja postopka izvršbe, katere cilj je poplačilo upnika, ne pomenijo opravljanja naloge pri izvajanju javne oblasti, dodeljene temu sodnemu izvršitelju.
68. Poleg tega naj n bi bilo manj enostavno šteti, da se primer iz člena 6(1), prvi pododstavek, točka (c), SUVP uporablja za položaj v obravnavanem primeru. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je področje uporabe te določbe strogo omejeno. Kot je namreč navedeno v mnenju 6/2014 Delovne skupine iz člena 29(30), mora biti pravna obveznost, ki velja za upravljavca, dovolj jasna glede obdelave osebnih podatkov, ki jo zahteva. To pomeni zlasti obstoj pravnih določb, ki izrecno navajajo naravo in namen obdelave.(31)
69. V obravnavanem primeru menim, da določb, na katere se sklicuje predložitveno sodišče, in sicer člena 3(1), člena 9(1), točka 1, in člena 31(1), prvi stavek, zakona o sodnih izvršiteljih ter člena 796(1) in člena 799(1), prvi stavek, zakonika o civilnem postopku, ni mogoče opredeliti za take, saj iz teh določb izhaja le, da mora sodni izvršitelj kot javni organ izpolniti vsako zahtevo za izvedbo postopka izvršbe z uporabo vseh dovoljenih metod. Natančneje, zdi se, da poljsko pravo sodnemu izvršitelju ne nalaga pravne obveznosti, da opravi prisilno prodajo baze podatkov, ki vsebuje osebne podatke. V zvezi s tem je treba poudariti, da člen 831(1), točka 3, zakonika o civilnem postopku iz postopka izvršbe izključuje „neodtujljive pravice“, kar je mogoče razumeti kot prepoved prenosa baze podatkov, če ta ni združljiv s SUVP.
70. Vsekakor ni treba izključiti možnosti, da je zadnji primer upošteven tudi v obravnavani zadevi. Čeprav zadostuje, da velja en sam primer zakonitosti, kar potrjuje besedilo člena 6(1), prvi pododstavek, SUVP, je Sodišče priznalo, da lahko eno in isto dejanje obdelave ustreza več tem primerom.(32)
71. Zadevna obdelava zato po mojem mnenju ustreza primeru zakonitosti iz člena 6(1), prvi pododstavek, točka (e), SUVP.
72. Opozoriti je treba, da ta primer pomeni upoštevanje še enega pogoja za zakonitost obdelave. Člen 6(3) SUVP namreč določa, da mora biti podlaga za obdelavo iz člena 6(1), prvi pododstavek, točka (e), te uredbe določena v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca, ter izpolnjevati cilj javnega interesa in biti sorazmerna z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.(33)
73. S povezanimi določbami člena 6(1), prvi pododstavek, točka (e) in člena 6(3) SUVP se torej zahteva obstoj – med drugim nacionalne – pravne podlage kot podlage za obdelavo osebnih podatkov s strani upravljavcev navedene obdelave, ki delujejo zlasti v okviru izvajanja naloge pri izvajanju javne oblasti, kot je naloga, ki jo izvaja sodni izvršitelj v okviru postopka izvršbe na premoženje podjetja.(34)
74. Po mojem mnenju je ta pravna podlaga sestavljena iz vseh določb poljskega prava, navedenih v prvem stavku točke 69 teh sklepnih predlogov, iz katerih izhaja, da mora sodni izvršitelj kot javni organ izpolniti vsako zahtevo za izvedbo postopka izvršbe z uporabo vseh dovoljenih metod.
75. Nazadnje je treba pri vprašanju, ali je zadevna obdelava v skladu s SUVP, preučiti dodatno pravno vprašanje, ki je bistvo te zadeve.
76. Ugotavljam namreč, da se namen obdelave osebnih podatkov, ki jo je opravil sodni izvršitelj, in sicer prisilna prodaja baz podatkov uporabnikov platforme M. za poplačilo upnikov družbe NMW, razlikuje od prvotnega namena obdelave osebnih podatkov s strani te družbe, in sicer omogočiti uporabo platforme M. za potrebe dejavnosti spletne prodaje navedene družbe.
77. V zvezi s tem je treba opozoriti, da morajo biti v skladu s členom 5(1)(b) SUVP, ki določa načelo „omejitve namena“, osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni. Vendar ta določba ne vsebuje nobenih navedb glede pogojev, pod katerimi se lahko nadaljnja obdelava osebnih podatkov šteje za združljivo z nameni, za katere so bili ti podatki prvotno zbrani.(35)
78. Iz člena 6(4) SUVP v povezavi z uvodno izjavo 50 te uredbe(36) izhaja, da preverjanje take združljivosti vključuje upoštevanje vrste neizčrpnih meril, ki so tam navedena.
79. Očitno je, da upoštevanje teh meril v obravnavanem primeru ne bi moglo privesti do pozitivnega odgovora glede združljivosti zadevnih namenov. Kot je nedavno navedlo Sodišče, ta merila izražajo potrebo po konkretni, logični in dovolj tesni povezavi med nameni prvotnega zbiranja osebnih podatkov in nadaljnjo obdelavo teh podatkov ter zagotavljajo, da se pri tej nadaljnji obdelavi ne odstopa od legitimnih pričakovanj posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, glede nadaljnje uporabe njihovih podatkov.(37) Vendar v obravnavanem primeru take povezave ni mogoče ugotoviti.
80. V vsakem primeru iz prvega stavka člena 6(4) SUVP izhaja, da je presoja združljivosti namenov potrebna le, „[k]adar obdelava podatkov za drug namen kot za tistega, za katerega so bili osebni podatki zbrani, ne temelji na privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali na pravu Unije ali pravu države članice, ki predstavlja potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za uresničevanje ciljev iz člena 23(1) [SUVP]“.
81. V obravnavanem primeru je ugotovljeno, da uporabniki platforme M. niso dali soglasja za obdelavo za namen, ki ni namen, za katerega so bili zbrani njihovi osebni podatki. Torej se postavi vprašanje, ali taka obdelava temelji na nacionalnem pravu oziroma pravu Unije in ali jo je mogoče šteti za nujen in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za dosego enega od namenov iz člena 23(1) SUVP.
82. V zvezi s tem se mi zdi potrebno pojasniti, da je Sodišče tak primer razložilo kot dejansko odstopanje od načela omejitve namena. Sodišče je na podlagi uvodne izjave 50 SUVP navedlo, da je upravljavcu zato dovoljeno, da nadalje obdeluje osebne podatke, ne glede na združljivost te obdelave z nameni, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani, da bi zaščitil pomembne cilje splošnega javnega interesa iz člena 23(1) SUVP. Tako je sklenilo, da se člen 6(4), prvi stavek, te uredbe uporablja za to, da se kot dokaz predloži dokument, ki vsebuje osebne podatke tretjih oseb, zbrane predvsem za davčni nadzor, ki ga odredi sodišče v okviru civilnega sodnega postopka.(38)
83. Čeprav s to razlago morda niso zadovoljni tisti, ki menijo, da se sme pravica do varstva osebnih podatkov omejiti le z nacionalnimi zakonodajnimi ukrepi, je po mojem mnenju popolnoma v skladu z nameni zakonodajalca Unije. Treba je spomniti, da je v utemeljitvi Sveta v zvezi s stališčem Sveta v pripravljalnih delih SUVP morda še jasneje kot v uvodni izjavi 50 te uredbe izražena odločitev, da se upravljavcu dopusti skrbno uokvirjena možnost, da izvaja obdelavo, ki ni združljiva z nameni, navedenimi ob zbiranju osebnih podatkov, ki so predmet obdelave.(39)
84. Ker je bil obstoj pravne podlage za zadevno obdelavo v obravnavanem primeru že ugotovljen, je treba nato ugotoviti, ali je namen te obdelave zagotavljanje uresničevanja ciljev iz člena 23 SUVP.
85. Naj spomnim, da ti cilji v skladu z odstavkom 1, točka (j), te določbe vključujejo „uveljavljanje civilnopravnih zahtevkov“. Zdi se mi, da je z zadevno obdelavo osebnih podatkov mogoče zagotoviti uresničevanje tega cilja. V zvezi s tem je treba opozoriti, da po mnenju predložitvenega sodišča namen te obdelave izhaja iz skupne razlage člena 911 zakonika o civilnem postopku in člena 31(1), prvi stavek, zakona o sodnih izvršiteljih, ki sodnega izvršitelja pooblaščata, da proda bazo podatkov in nato znesek, pridobljen s to prisilno prodajo, prenese na upnika.
86. Vprašanje, ali je obdelava, ki jo opravil sodni izvršitelj v okviru postopka izvršbe, v demokratični družbi nujen in sorazmeren ukrep za dosego cilja, da se zagotovi izpolnitev civilnopravnih zahtevkov, spada v pristojnost predložitvenega sodišča. Vendar je naloga Sodišča, da temu sodišču na podlagi razpoložljivih informacij poda vse smernice, ki so v ta namen potrebne glede prava Unije.(40)
87. Kar zadeva nujnost, je nesporno, da je ukrep potreben, če zastavljenega legitimnega cilja ni mogoče doseči z milejšim, enako primernim sredstvom. Z drugimi besedami, ali je mogoče terjatev družbe upnice uveljaviti na druge načine, ki so enako učinkoviti, vendar manj posegajo v pravico uporabnikov platforme M. do zasebnosti in varstva osebnih podatkov? V zvezi s tem samo ugotavljam, da po mnenju predložitvenega sodišča družbe upnice ni mogoče poplačali iz premoženja družbe dolžnice, ne da bi se pristopilo k prisilni prodaji zadevnih baz podatkov.
88. Kar zadeva sorazmernost, je za presojo tega pogoja potrebno tehtanje nasprotnih interesov glede na konkretne okoliščine posameznega obravnavanega primera.
89. V obravnavani zadevi je prvi od teh interesov, ki je temeljna pravica iz člena 8(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in člena 16 PDEU, varstvo uporabnikov platforme M. v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. S tem je tesno povezana pravica do spoštovanja zasebnega življenja iz člena 7 Listine. Kot je navedeno v uvodni izjavi 4 SUVP, pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna pravica, ampak jo je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi, in jo v skladu z načelom sorazmernosti uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami. Ena od teh pravic je lastninska pravica iz člena 17 Listine. Menim, da prodaja baze podatkov, ki je v lasti dolžnika, v okviru postopka izvršbe prispeva k spoštovanju lastninske pravice imetnika sodno ugotovljene terjatve.
90. V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 17 Listine ustreza členu 1 Dodatnega protokola k Evropski konvenciji o temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah, podpisani v Rimu 4. novembra 1950 (v nadaljevanju: EKČP), tako da sta njegova vsebina in obseg na podlagi člena 52(3) Listine enaka tistima, ki ju EKČP določa za ta člen 1.
91. V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice lastninska pravica pomeni, da imajo države pozitivno obveznost vzpostaviti sistem za izvrševanje sodnih odločb, ki je učinkovit tako v praksi kot v pravu in zagotavlja, da se postopki, ki so z zakonom določeni za izvrševanje pravnomočnih sodnih odločb, izvajajo brez nepotrebnega odlašanja.(41) Kadar je upnik zasebni subjekt, mora država upnikom zagotoviti potrebno pomoč pri izvrševanju zadevnih sodnih odločb, na primer s službo sodnega izvršitelja.(42) V zvezi s tem lahko, kadar morajo organi ukrepati za izvršitev sodne odločbe, pa tega ne storijo, njihova neaktivnost povzroči odgovornost države zlasti na podlagi člena 1 Dodatnega protokola št. 1 k EKČP.(43)
92. Pri ocenjevanju tega ravnovesja med lastninsko pravico na eni strani ter pravicama do varstva osebnih podatkov in do spoštovanja zasebnosti na drugi strani bi bilo po mojem mnenju mogoče upoštevati poseben element, ki izhaja iz spisa.
93. V skladu s predložitveno odločbo nobena določba poljskega prava ne uvaja subjektivnih omejitev glede kupca baze podatkov, edini pogoj je pravna sposobnost, ta vrzel pa pomeni, da je tretji kupec lahko tudi subjekt s sedežem zunaj Evropske unije, ki mu kot takemu ni treba spoštovati pravil o obdelavi osebnih podatkov, določenih s SUVP.
94. V takem primeru se mi zdi, da bi zadevna obdelava pomenila pretirano žrtvovanje pravice do varstva osebnih podatkov in je zato ni mogoče šteti za sorazmeren ukrep. Za ponazoritev, takemu rezultatu bi se lahko izognili z nacionalnim pravnim pravilom, ki od sodnega izvršitelja zahteva, da v specifikacije, pripravljene za namene dražbe, vključi klavzulo, ki od tretjega kupca zahteva, da spoštuje pravila SUVP.
Predlog
95. Glede na navedene preudarke Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Sąd Rejonowy dla m. st. Warszawy w Warszawie (občinsko sodišče za glavno mesto Varšavo v Varšavi, Poljska), odgovori:
Člen 6(1), prvi pododstavek, točka (e), (3) in (4), prvi stavek, Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)
je treba razlagati tako, da
ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki sodnemu izvršitelju v postopku izvršbe dovoljuje prodajo baze podatkov, ki vsebuje osebne podatke, kadar posamezniki, na katere se nanašajo ti osebni podatki, niso privolili v tako prodajo, če je obdelava, ki jo opravi ta sodni izvršitelj v zvezi s temi podatki, ukrep, ki je nujen in sorazmeren v demokratični družbi, da se zagotovi uveljavljanje civilnopravnega zahtevka.