Zadeva C‑186/16

Ruxandra Paula Andriciuc in drugi

proti

Banca Românească SA

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Curtea de Apel Oradea)

„Predhodno odločanje – Varstvo potrošnikov – Direktiva 93/13/EGS – Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah – Člen 3(1) in člen 4(2) – Presoja nepoštenosti pogodbenih pogojev – Kreditna pogodba, sklenjena v tuji valuti – Tečajno tveganje, ki ga v celoti nosi potrošnik – Znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank – Trenutek, ko je treba presojati neravnotežje – Obseg pojma določb ‚v jasnem, razumljivem jeziku‘ – Raven informacij, ki jih mora priskrbeti banka“

Povzetek – Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 20. septembra 2017

1.        Varstvo potrošnikov – Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah – Direktiva 93/13 – Področje uporabe – Izključitev pogodbenih pogojev, ki temeljijo na obveznih zakonih ali predpisih – Preverjanje, ki ga mora opraviti nacionalno sodišče

(Direktiva Sveta 93/13, člen 1(2))

2.        Varstvo potrošnikov – Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah – Direktiva 93/13 – Področje uporabe – Pogoji, ki opredeljujejo glavni predmet pogodbe ali se nanašajo na ceno ali plačilo in na izmenjane storitve ali blago – Pojem – Pogoj iz pogodbe med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom o posojilu v tuji valuti, ki ni bil posamično dogovorjen in ki potrošniku nalaga vračilo tega posojila v isti valuti – Vključitev – Pogoji – Obveznost izpolnjevanja zahtev po razumljivosti in preglednost

(Direktiva Sveta 93/13, člen 4(2))

3.        Varstvo potrošnikov – Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah – Direktiva 93/13 – Področje uporabe – Pogoji, ki opredeljujejo glavni predmet pogodbe ali se nanašajo na ceno ali plačilo in na izmenjane storitve ali blago – Pogoj iz pogodbe med prodajalcem ali ponudnikom in potrošnikom o posojilu v tuji valuti, ki ni bil posamično dogovorjen in ki potrošniku nalaga vračilo tega posojila v isti valuti – Vključitev – Pogoji – Obveznost izpolnjevanja zahtev po razumljivosti in preglednosti – Obseg zahtevanih informacij – Obseg – Preverjanje, ki ga mora opraviti nacionalno sodišče

(Direktiva Sveta 93/13, člen 4(2))

4.        Varstvo potrošnikov – Nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah – Direktiva 93/13 – Nedovoljen pogoj v smislu člena 3 – Znatno neravnotežje med pogodbenimi pravicami in obveznostmi strank – Presoja s strani nacionalnega sodnika obstoja tega neravnotežja ob vključitvi v pogodbo – Obveznost upoštevanja vseh okoliščin, ki jih v danem trenutku pozna strokovnjak

(Direktiva Sveta 93/13, člen 3(1))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 27 do 31.)

2.      Člen 4(2) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da pojem „glavni predmet pogodbe“ v smislu te določbe zajema pogodbeni pogoj, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, vsebovan v pogodbi o posojilu, izraženem v tuji valuti, ki ni bil posamično dogovorjen in na podlagi katerega je treba posojilo vrniti v isti tuji valuti, v kateri je bilo sklenjeno, če ta pogoj določa bistveno storitev, ki to pogodbo opredeljuje. Zato če je ta pogoj napisan v jasnem in razumljivem jeziku, ni mogoče šteti, da je nepošten.

V zvezi s tem je treba poudariti, da se kreditodajalec s kreditno pogodbo zaveže predvsem, da bo kreditojemalcu zagotovil določen znesek denarja, pri čemer pa se zadnjenavedeni zaveže predvsem, da bo ta znesek povrnil – praviloma skupaj z obrestmi – v določenih rokih. Glavne storitve takšne pogodbe se tako nanašajo na znesek denarja, ki ga je treba opredeliti v dogovorjeni valuti plačila in vračila. Zato, kot je v točki 46 in naslednjih sklepnih predlogov poudaril generalni pravobranilec, se to, da je treba kredit vrniti v določeni valuti, načeloma ne nanaša na pomožni način plačila, temveč na samo naravo obveznosti dolžnika, in torej pomeni bistveni element posojilne pogodbe.

(Glej točki 38, 41 in točko 1 izreka.)

3.      Člen 4(2) Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da se z zahtevo, da mora biti pogodbeni pogoj določen v jasnem in razumljivem jeziku, predpostavlja, da morajo pri kreditnih pogodbah finančne ustanove posojilojemalcem posredovati informacije, ki morajo zadostovati za sprejetje poučenih in preudarnih odločitev. Ta zahteva pomeni, da potrošnik pogoj, na podlagi katerega je treba posojilo vrniti v isti tuji valuti, v kateri je bilo sklenjeno, razume tako formalno in slovnično kot tudi glede njegovega dejanskega obsega, tako da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri je bilo sklenjeno posojilo, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti. V zvezi s tem mora potrebna preverjanja opraviti nacionalno sodišče.

Kot je poudaril generalni pravobranilec v točkah 66 in 67 sklepnih predlogov, prvič, mora biti posojilojemalec jasno obveščen o tem, da s podpisom posojilne pogodbe, izražene v tuji valuti, prevzema tečajno tveganje, ki ga bo ob devalvaciji valute, v kateri prejema dohodke, morda težko nosil. Drugič, prodajalec ali ponudnik, v obravnavanem primeru banka, mora navesti mogoče spremembe menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo posojila v tuji valuti, predvsem če potrošnik, ki je posojilojemalec, svojih dohodkov ne prejema v tej valuti. Nacionalno sodišče mora torej preveriti, ali je prodajalec ali ponudnik zadevnim potrošnikom posredoval vse upoštevne informacije, ki morajo tem omogočati oceno ekonomskih vplivov pogoja, kot v postopku v glavni stvari, na njihove finančne obveznosti.

(Glej točki 50, 51 in točko 2 izreka.)

4.      Člen 3(1) Direktive 93/13 je treba razlagati tako, da je treba presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja opraviti glede na trenutek, ko je bila zadevna pogodba sklenjena, pri čemer je treba upoštevati vse okoliščine, ki bi jih prodajalec ali ponudnik lahko poznal v navedenem trenutku in ki bi lahko vplivale na poznejše izvajanje navedene pogodbe. Predložitveno sodišče mora ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve v glavni stvari ter zlasti ob upoštevanju strokovnega znanja in izkušenj prodajalca ali ponudnika, v obravnavanem primeru banke, glede mogočih sprememb menjalnih tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo posojila v tuji valuti preveriti obstoj morebitnega neravnotežja v smislu navedene določbe.

(Glej točko 58 in točko 3 izreka.)