Zadeva T‑664/13
Petco Animal Supplies Stores, Inc.
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu
(znamke in modeli) (UUNT)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti PETCO – Prejšnja figurativna znamka Skupnosti PETCO – Relativni razlog za zavrnitev – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Prekinitev upravnega postopka – Pravili 20(7)(c) in 50(1) Uredbe (ES) št. 2868/95 – Tožbeni razlog, ki ne podpira tožbenih predlogov – Prepoved odločanja ultra petitum – Nedopustnost“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 21. oktobra 2015
1. Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Samostojni tožbeni razlog, ki ne podpira predlogov za delno razveljavitev – Nedopustnost
2. Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Formalne zahteve – Označitev predmeta spora – Natančno in nedvoumno navedeni tožbeni predlogi – Sprememba med postopkom – Zahteva
(Statut Sodišča, člen 21; Poslovnik Splošnega sodišča (1991), člena 44 in 48(2))
3. Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Pritožbe pred odbori za pritožbe – Začasna prekinitev postopka – Pogoji
(Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravili 20(7)(c), in 50(1))
4. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Merila presoje
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))
5. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnimi proizvodi ali storitvami – Merila presoje
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))
6. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Presoja verjetnosti zmede – Določitev upoštevne javnosti – Raven pozornosti javnosti
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))
7. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Besedna znamka PETCO in figurativna znamka PETCO
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))
8. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnima znamkama – Merila presoje – Sestavljena znamka
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(1)(b))
1. Če bi Splošno sodišče presodilo, da je odbor za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) naredil očitno napako pri presoji s tem, da je zavrnil prekinitev – do odločitve o zahtevi za ugotovitev ničnosti prejšnje znamke, vloženi pri Uradu – pritožbenega postopka, ki poteka pred njim glede odločbe odbora za ugovore, bi njegova celotna presoja glede utemeljenosti pritožbe nujno postala vprašljiva. Odbor namreč ne bi mogel preučiti pritožbe in tožeči stranki delno ugoditi, če bi prekinil pritožbeni postopek. Poleg tega bi moral odbor za pritožbe, če bi bila odločba o zavrnitvi prekinitve razglašena za nično in če bi mu bila zadeva ponovno predložena, prekiniti pritožbeni postopek in po končani prekinitvi izpeljati posledice postopka za ugotovitev ničnosti prejšnje znamke na podlagi analize utemeljenosti vseh argumentov, ki jih je tožeča stranka uveljavljala zoper odločbo oddelka za ugovore.
Iz tega sledi, da odločba o zavrnitvi prekinitve ni ločena od drugih razlogov, s katerimi je odbor za pritožbe odločil o utemeljenosti pritožbe. Posledično bi Splošno sodišče, če bi ugodilo drugemu tožbenemu razlogu v zvezi z nezakonitostjo zavrnitve prekinitve, moralo razveljaviti celotno izpodbijano odločbo in zato, če bi mu bili predloženi le predlogi za delno razveljavitev, odločiti ultra petitum. Ker pa sodišče Unije, ki mu je predložena ničnostna oziroma razveljavitvena tožba, ne sme odločiti ultra petitum, razglasitev ničnosti oziroma razveljavitev ne sme prekoračiti tistega, kar zahteva tožeča stranka. Zato je treba tak samostojni tožbeni razlog, ki ne podpira predlogov za delno razveljavitev izpodbijane odločbe, zavreči kot nedopusten.
(Glej točke 20, 22, 24, 29 in 30.)
2. V skladu s členom 21 Statuta Sodišča Evropske unije, ki se v skladu s členom 53, prvi odstavek, istega statuta uporablja za postopek pred Splošnim sodiščem, in členom 44 Poslovnika Splošnega sodišča z dne 2. maja 1991 mora začetna vloga med drugim obsegati predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov. Tožbeni predlogi morajo biti navedeni natančno in nedvoumno, sicer bi Splošno sodišče lahko odločilo infra ali ultra petitum in bi lahko bile kršene pravice tožene stranke. Ker namreč sodišče Unije, ki mu je predložena ničnostna oziroma razveljavitvena tožba, ne sme odločiti ultra petitum, razglasitev ničnosti oziroma razveljavitev ne sme prekoračiti tistega, kar zahteva tožeča stranka.
Zato je mogoče upoštevati le tiste predloge, ki so bili predstavljeni v začetni vlogi, utemeljenost tožbe pa je treba preučiti le glede na predloge, vsebovane v začetni vlogi. Člen 48(2) Poslovnika Splošnega sodišča z dne 2. maja 1991 dovoljuje navajanje novih razlogov med postopkom, če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom. Ta pogoj ureja a fortiori vsako spremembo predlogov, poleg tega je ob pomanjkanju pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med pisnim postopkom, mogoče upoštevati le predloge, navedene v tožbi.
(Glej točki 24 in 25.)
3. Odbor za pritožbe pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) ima široko diskrecijsko pravico pri odločanju o prekinitvi postopka. V pravilu 20(7)(c) Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 o znamki Skupnosti, ki se uporablja za postopke pred odborom za pritožbe v skladu s pravilom 50(1) Uredbe št. 2868/95, je ta široka diskrecijska pravica opisana z določbo, da lahko Urad prekine postopek z ugovorom, če je taka prekinitev zaradi okoliščin primerna. Odbor za pritožbe ima tako še vedno možnost prekiniti postopek, to možnost pa uporabi le, kadar meni, da je upravičena. Postopek pred odborom za pritožbe se torej ne prekine samodejno na podlagi predloga za prekinitev, ki ga poda stranka pred navedenim odborom.
Dejstvo, da ima odbor za pritožbe široko diskrecijsko pravico, da prekine postopek, ki poteka pred njim, ne pomeni, da je sodišču Unije v okviru njegovega nadzora ni treba presojati. Vendar je zaradi tega dejstva navedeni vsebinski nadzor omejen na nadzor nad tem, ali je podana očitna napaka pri presoji ali zloraba pooblastil.
V zvezi s tem je iz sodne prakse razvidno, da mora odbor za pritožbe pri izvrševanju svoje diskrecijske pravice glede prekinitve postopka upoštevati splošna načela, ki urejajo pravičen postopek v okviru Unije, ki temelji na pravu. Zato mora pri navedenem izvrševanju upoštevati ne le interes stranke, katere znamka Skupnosti se izpodbija, ampak tudi interes drugih strank. Odločitev, ali se postopek prekine ali ne, mora biti rezultat tehtanja zadevnih interesov.
(Glej točke od 31 do 33.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 39 do 41 in 63.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 42 in 48.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 43 in 46.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 47, 50, 51, 62 in 64.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 52, 53 in 61.)