Tožba, vložena 2. avgusta 2022 – Kraljevina Švedska/Evropska Komisija

(Zadeva T-485/22)

Jezik postopka: švedščina

Stranki

Tožeča stranka: Kraljevina Švedska (zastopnika: H. Shev in F.-L. Göransson, agenta)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razglasi ničnost Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2022/908 z dne 8. junija 2022 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije¹ v delu, v katerem je za Švedsko določen 5-odstotni pavšalni finančni popravek, ki ustreza znesku 13.856.996,64 EUR, ki se nanaša na pomoč, ki je bila nakazana Švedski za leta zahtevkov 2017, 2018 in 2019, in,

Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog se nanaša na to, da po mnenju tožeče stranke Komisija ni izpolnila svoje obveznosti obrazložitve, ker v sklepu ni jasno navedeno razlogovanje Komisije ob sprejetju tega sklepa niti niso navedene neizpolnitve obveznosti, ki jih Komisija očita Švedski. Navedene informacije ne zadoščajo za presojo utemeljenosti izpodbijanega sklepa.

Drugi tožbeni razlog se nanaša na to, da tožeča stranka zatrjuje, da je Komisija kršila člen 52 Uredbe 1306/2013¹ in člena 28 in 29 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo² , ker je Komisija storila napako pri presoji s tem, da je ugotovila obstoj sistemskih pomanjkljivosti pri izvedbi navzkrižnega nadzora v zvezi s kakovostjo posodobitve LPIS, kar šteje za osnovno pomanjkljivost. Namreč, prvič, kakovost posodobitve LPIS je mogoče oceniti le glede na podatkovno bazo zemljišč kot celote, drugič, izbira zemljišč, ki jo je opravila Komisija za namene preiskave, je bila preveč omejena, da bi bilo mogoče dokazati sistemsko pomanjkljivost, in tretjič, ugotovitve Komisije glede števila zemljišč, pri katerih je ugotovljena pomanjkljivost, in nepravilna stopnja – ki je očitno služila kot osnova za presojo Komisije, v skladu s katero so podane sistemske pomanjkljivosti pri posodobitvi LPIS – ni pravilna.

Tretji tožbeni razlog se nanaša na to, da tožeča stranka meni, da je Komisija kršila člen 52(2) Uredbe 1306/2013 in Smernice za izračun finančnih popravkov v okviru postopkov potrditve skladnosti in finančne potrditve obračunov (C(2015)3675 z dne 8. junija 2015). Iz teh smernic in iz načela sorazmernosti, ki je tudi izraženo v členu 52(2) Uredbe 1306/2013, izhaja, da naložitev pavšalnega finančnega popravka ni niti upravičena niti sorazmerna. Niti razsežnost zatrjevane kršitve, ob upoštevanju njene narave in obsega, niti finančna škoda, ki bi zaradi kršitve lahko nastala Evropski uniji, ne moreta upravičiti 5-odstotnega pavšalnega finančnega popravka, izračunanega za celoto pašnikov, glede katerih je bila opravljena posodobitev v letih od 2016 do 2018, ki ustreza znesku 13.856.996,64 EUR. Pavšalni popravek, ki je naveden v izpodbijanem sklepu, torej ni v skladu z zgoraj navedenimi določbami niti z načelom sorazmernosti.

____________

¹     UL 2022 L 157, str. 15.

¹     Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL 2013 L 347, str. 549).

¹     UL 2014 L 227, str. 69.