SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (tretji senat)
z dne 31. maja 2006(*)
„Znamka Skupnosti – Tridimenzionalna znamka – Oblika klobase – Absolutni razlogi za zavrnitev – Razlikovalni učinek – Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94“
V zadevi T-15/05,
Wim De Waele, stanujoč v Bruggeu (Belgija), ki ga zastopajo P. Maeyaert, S. Granata in R. Vermeire, avocats,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa W. Verburg, zastopnik,
tožena stranka,
zaradi tožbe proti odločbi prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 16. novembra 2004 (zadeva R 820/2004-1) o registraciji tridimenzionalne znamke v obliki klobase kot znamke Skupnosti,
SODIŠČE PRVE STOPNJE
EVROPSKIH SKUPNOSTI (tretji senat),
v sestavi M. Jaeger, predsednik, V. Tiili, sodnica, in O. Czúcz, sodnik,
sodni tajnik: J. Plingers, administrator,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 18. januarja 2005,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 29. aprila 2005,
na podlagi obravnave z dne 30. novembra 2005
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka je 13. februarja 2003 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila prijavo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kot je bila spremenjena.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je tridimenzionalna in je prikazana spodaj:
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija znamke, so iz razredov 18, 29 in 30 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo temu dopisu:
– razred 18: „Črevo za klobase“;
– razred 29: „Meso, ribe, perutnina in divjačina; mesnine, prekajene; konzervirano, sušeno ter kuhano sadje in zelenjava; meso, ribe, perutnina in divjačina v konzervah; mlečni proizvodi, vključno s siri, smetano in kremnimi želeji“;
– razred 30: „Slaščice; čokoladni proizvodi; omake (začimbe); gorčica; majoneza“.
4 Z odločbo z dne 15. julija 2004 je preizkuševalec prijavo delno zavrnil, ker je bila znamka brez razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 glede črevesa za klobase, mesa, perutnine in divjačine, prekajenih mesnin, mlečnih proizvodov, vključno s siri, ter glede slaščic in čokoladnih proizvodov.
5 Tožeča stranka je 14. septembra 2004 zoper odločbo preizkuševalca vložila pritožbo pri UUNT na podlagi členov od 57 do 62 Uredbe št. 40/94.
6 Z odločbo z dne 16. novembra 2004 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je prvi odbor za pritožbe UUNT delno spremenil odločbo preizkuševalca, in sicer je ocenil, da ima prijavljena znamka razlikovalni učinek glede mlečnih proizvodov, vključno s siri. Za druge navedene proizvode je presodil, da malo bolj poudarjen videz zvitka prijavljene oblike od običajne oblike ni tako poseben, da bi ga potrošnik lahko brez dvoma zaznal kot oznako izvora zadevnega proizvoda.
Postopek in predlogi strank
7 Tožeča stranka predlaga Sodišču prve stopnje, naj:
– spremeni in deloma razveljavi izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na proizvod „črevo za klobase“ iz razreda 18, ali vsaj v delu, ki se nanaša na proizvod „črevo za klobase, namenjeno poklicnim kupcem“;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
8 UUNT predlaga Sodišču prve stopnje, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
Trditve strank
9 Tožeča stranka v podporo tožbi navaja samo en tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 40/94.
10 Glede upoštevne javnosti tožeča stranka trdi, da je sestavljena iz strokovnjakov, in kritizira dejstvo, da je odbor za pritožbe menil, da čeprav je upoštevna javnost dejansko sestavljena iz strokovnjakov, ta dejavnik ni pomemben za presojo razlikovalnega učinka prijavljene znamke. V zvezi s tem poudarja, da imajo v skladu s sodno prakso Sodišča prve stopnje strokovnjaki boljše znanje in so pozornejši od splošne javnosti (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 9. oktobra 2002 v zadevi KWS Saat proti UUNT (Odtenek oranžne barve), T-173/00, Recueil, str. II-3843, in z dne 26. novembra 2003 v zadevi HERON Robotunits proti UUNT (ROBOTUNITS), T-222/02, Recueil, str. II-4995).
11 Glede razlikovalnega učinka znamke tožeča stranka meni, da je oblika črevesa za klobase, ki jo uporablja, edinstvena in zato omogoča razlikovanje njenih proizvodov od drugih proizvodov na trgu in jih identificira. Ta oblika naj bi bila tako sposobna opravljati bistveno nalogo znamke, in sicer identificirati izvor proizvoda ali storitve, s čimer je potrošniku, ki je pridobil proizvod ali storitev, omogočeno, da med poznejšo pridobitvijo zadevnih proizvodov ali storitev ponovi nakup, če se je ta izkazal za dobrega, ali se mu izogne, če se je izkazal za slabega.
12 Dalje trdi, da mora upoštevna javnost, ki jo sestavljajo proizvajalci klobas, upoštevati tehnične zahteve embaliranja in zato posveča veliko pozornosti in pomembnosti embalaži proizvodov, ki daje videz originalnosti.
13 Tožeča stranka podredno navaja, da ima navedena oblika razlikovalni učinek, tudi če bi šteli, da ciljno javnost sestavljajo tudi povprečni potrošniki. Trdi, da iz sodne prakse izhaja, da povprečen potrošnik zlahka zazna obliko embalaže določenih proizvodov kot oznako njihovega trgovskega izvora, saj je dovolj značilna, da pritegne pozornost (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 3. decembra 2003 v zadevi Nestlé Waters France proti UUNT (Oblika steklenice), T-305/02, Recueil, str. II‑5207, točka 34, in z dne 24. novembra 2004 v zadevi Henkel proti UUNT (Oblika bele prozorne stekleničke), T-393/02, še neobjavljena v ZOdl., točka 34). V zvezi s tem se sklicuje na teoretično mnenje, po katerem etiketiranje za potrošnika ne igra odločilne vloge, saj je ta pozornejši na obliko proizvoda.
14 Meni, da je v tej zadevi zahtevana oblika dovolj značilna, tako da dejansko ne obstaja na svetovnem trgu in da se 99 % obstoječih klobas prodaja v obliki ravnega valja ali obroča. Ker se zadevna oblika znatno razlikuje od običajnega embaliranja klobas, bi moral potrošnik, ki je normalno osveščen ter razumno pozoren, brez analize in posebne pozornosti razlikovati zahtevano obliko od drugih obstoječih oblik (sodba Sodišča z dne 7. oktobra 2004 v zadevi Mag Instrument proti UUNT, C-136/02 P, ZOdl., str. I-9165, točki 31 in 32).
15 Tožeča stranka dalje trdi, da je bilo že ugotovljeno, da presoja razlikovalnega učinka tridimenzionalnih znamk, sestavljenih iz oblike proizvoda, ni drugačna od presoje drugih kategorij znamk in da znamka Skupnosti ne izhaja nujno iz stvaritve in ne temelji na izvirnosti ali domišljiji, temveč na sposobnosti individualizirati proizvode ali storitve na trgu glede na proizvode ali storitve iste vrste, ki jih ponujajo konkurenti (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 31. januarja 2001 v zadevi Taurus-Film proti UUNT (Cine Action), T-135/99, Recueil, str. II‑379, točka 31, in z dne 27. februarja 2002 v zadevi Rewe-Zentral proti UUNT (LITE), T-79/00, Recueil, str. II-705, in zgoraj navedena sodba Oblika steklenice, točka 40).
16 Končno trdi, da sta UUNT in Urad za znamke v Beneluksu dovolila registracijo tridimenzionalnih znamk v prehranskem sektorju.
17 UUNT trdi, da dejstvo, da je upoštevna javnost sestavljena iz proizvajalcev klobas, nima nobenega vpliva na presojo razlikovalnega učinka zadevne oblike kot znamke za črevo za klobase, saj omenjeni proizvajalci vedno kupujejo črevo, potrebno za embaliranje svojih proizvodov, upoštevajoč končnega potrošnika. Meni, da je zato treba upoštevati tudi končnega potrošnika klobas (sodba Sodišča prve stopnje z dne 30. aprila 2003 v zadevi Axions in Belce proti UUNT (Oblika cigare rjave barve in pozlačenih palic), T-324/01 in T-110/02, Recueil, str. II‑1897, točka 31).
18 Glede razlikovalnega učinka prijavljene znamke UUNT meni, da je zahtevana oblika le ena od običajnih različic zadevnega proizvoda, ki je podobna najpogostejši obliki tega proizvoda, in zato povprečnemu normalno osveščenemu potrošniku klobas ne omogoča, da bi brez analize in posebne pozornosti razlikoval klobase, embalirane v zahtevani obliki tožeče stranke, od klobas drugih podjetij (zgoraj navedena sodba Mag Instrument proti UUNT, točka 32).
19 Končno glede svojih prejšnjih odločb in odločb Urada v Beneluksu poudarja, da je treba v skladu s sodno prakso značaj znaka kot znamke Skupnosti, ki se lahko registrira, presojati le na podlagi Uredbe št. 40/94, kot jo razlaga sodišče Skupnosti, in ne na podlagi prejšnje prakse odborov za pritožbe ali nacionalnih organov.
Presoja Sodišča prve stopnje
20 V smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 se ne registrirajo „znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka“. V skladu s sodno prakso Sodišča prve stopnje je treba razlikovalni učinek znamke presojati po eni strani glede na proizvode ali storitve, za katere je zahtevana registracija, in po drugi strani glede na to, kako zadevna javnost le-te zaznava (zgoraj navedena sodba Sodišča prve stopnje Oblika steklenice, točka 29, in sodba z dne 29. aprila 2004 v zadevi Eurocermex proti UUNT (Oblika pivovske steklenice), T-399/02, Recueil, str. II-1391, točka 19).
21 Najprej je treba glede proizvodov, za katere je bila zahtevana registracija, navesti, da čeprav je odbor za pritožbe zavrnil registracijo prijavljene znamke za določeno število zaprošenih proizvodov, tožeča stranka zahteva razveljavitev izpodbijane odločbe le v delu, v katerem zavrača registracijo znamke za črevo za klobase iz razreda 18 ali vsaj za črevo za klobase, namenjeno strokovnim kupcem.
22 V zvezi s tem je treba pripomniti, da je zahteva za razveljavitev, ki se nanaša le na določene proizvode, glede katerih je odbor za pritožbe zavrnil registracijo, le zahteva za delno razveljavitev izpodbijane odločbe in kot taka ni v nasprotju s prepovedjo iz člena 135(4) Poslovnika Sodišča prve stopnje, namreč pred Sodiščem prve stopnje spremeniti predmet postopka pred odborom za pritožbe. Dejansko tožeča stranka s to zahtevo od Sodišča prve stopnje ne zahteva, naj odloči o drugačnih zahtevah od teh, o katerih je odločal odbor za pritožbe (glej v tem smislu sodbi Sodišča prve stopnje z dne 5. marca 2003 v zadevi Unilever proti UUNT (Ploščica jajčaste oblike), T-194/01, Recueil, str. II-383, točke od 14 do 16, in z dne 24. novembra 2005 v zadevi GfK proti UUNT – BUS (Online Bus), T-135/04, še neobjavljena v ZOdl., točki 12 in 13).
23 Kar zadeva podredno zahtevo za razveljavitev izpodbijane odločbe, v delu, v katerem zavrača registracijo znamke za črevo za klobase, namenjeno poklicnim kupcem, Sodišče prve stopnje meni, da ni potrebe po razlikovanju med črevesom brez podrobnih navedb in „črevesom za klobase, namenjenim poklicnim kupcem“, saj bodo glede na to, da votlo črevo za klobase ni proizvod tekoče potrošnje, vse osebe, ki bodo črevo kupile, bodisi poklicni proizvajalci klobas bodisi posamezniki, imele določeno znanje na tem področju.
24 Dalje, kar zadeva upoštevno javnost, je odbor za pritožbe presodil, da „je [bila] glede na naravo proizvodov upoštevna javnost sestavljena tako iz končnih potrošnikov na splošno kot trgovcev s klobasami“, saj „če črevo za klobase uporabljajo strokovnjaki, bodisi obrtniki ali industrijski proizvajalci za izdelovanje mesnih proizvodov, kot so klobase ali klobasice, pa so drugi zahtevani proizvodi [iz prijave znamke] proizvodi široke potrošnje, ki se kupujejo v vsakdanjem življenju v vsej Skupnosti“. Preizkuševalec, čigar obrazložitev je odbor za pritožbe izrecno potrdil, je utemeljil upoštevanje zaznave končnih potrošnikov pri presoji razlikovalnega učinka znamke glede črevesa za klobase s tem, da je navedel, da „čeprav gre načeloma za izkušene osebe in ne za končne potrošnike na splošno, ki te proizvode pridobivajo, se ta pridobitev izvaja z vidika prejšnje prodaje teh proizvodov, po spremembi, končnim potrošnikom“.
25 Tožeča stranka očita odboru za pritožbe, da je presodil razlikovalni učinek prijavljene znamke glede na zaznavo končnega potrošnika, čeprav je pritrdil, da črevo za klobase kupujejo strokovnjaki.
26 V zvezi s tem je treba spomniti, da je bilo glede proizvodov, ki omogočajo embaliranje drugih proizvodov, presojeno, da čeprav načeloma strokovnjaki, in ne končni potrošniki na splošno, pridobivajo te proizvode, se ta pridobitev izvaja z vidika prejšnje prodaje embaliranih proizvodov končnim potrošnikom in je zato treba upoštevati tudi zaznavo teh (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo Oblika cigare rjave barve in pozlačenih palic, točka 31).
27 Trditev tožeče stranke, da naj bi prodajala to črevo le proizvajalcem klobas, te analize ne more razveljaviti. Dejansko je treba pripomniti, da končni proizvodi, ki so embalirani, prevzamejo obliko embalaže, tako da se tridimenzionalna znamka, ki varuje obliko embalaže, lahko brez razlike uporabi kot znamka embalaže in znamka končnega proizvoda. Če proizvajalec embalaže, ki je imetnik znamke, prodaja svoje proizvode več proizvajalcem končnega proizvoda, kot navaja tožeča stranka, bo lahko navedena znamka le izvor embalaže za proizvajalce končnega proizvoda. Dejansko pod to predpostavko potrošniki končnih proizvodov, ki se srečujejo s proizvodi enake oblike, vendar drugega trgovskega izvora, ne bodo ugotovili zveze med obliko proizvoda in njegovim trgovskim izvorom. Nasprotno, kot v zgoraj navedenih sodbah Oblika cigare rjave barve in pozlačenih palic in Oblika bele prozorne stekleničke, če le en proizvajalec končnega proizvoda uporablja zadevno obliko, se bo ta lahko uporabljala kot znamka končnega proizvoda, le če je dovolj razlikovalna.
28 Uporaba znamke kot znamke embalaže ali kot znamke končnega proizvoda izhaja iz trgovske izbire imetnika znamke, ki se lahko po njeni registraciji spremeni, in tako nikakor ne more vplivati na presojo njene sposobnosti za registracijo (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 2. julija 2002 v zadevi SAT.1 proti UUNT (SAT.2), T-323/00, Recueil, str. II-2839, točka 45, in zgoraj navedeno sodbo Oblika cigare rjave barve in pozlačenih palic, točki 36 in 40).
29 Tudi če tožeča stranka soglaša s prodajo črevesa za klobase več proizvajalcem klobas, ji je popolnoma dovoljeno, da svojo izbiro po registraciji spremeni in proizvod prodaja le enemu izdelovalcu klobas ali jih začne izdelovati sama. Iz tega izhaja, da naj bi se registrirana oblika za klobase uporabljala kot znamka za klobase, ki jih embalira, in sicer ne da bi se preverjal njen razlikovalni učinek pri navedenih potrošnikih proizvodov.
30 Posledično odbor za pritožbe ni storil pravne napake, ko je presodil, da je upoštevna javnost pri presoji razlikovalnega učinka prijavljene znamke za črevo za klobase sestavljena iz strokovnjakov za klobase in končnih potrošnikov na splošno.
31 Tako je treba preučiti, ali je odbor za pritožbe lahko pravilno ugotovil, da je prijavljena znamka brez razlikovalnega učinka, prvič, glede na črevo za klobase in, kot izhaja iz točk 27 do 29 zgoraj, glede na klobase ter, drugič, glede na zaznavo upoštevne javnosti, kot je opredeljena.
32 V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da čeprav se merila za presojo razlikovalnega učinka tridimenzionalnih znamk, ki jih sestavlja oblika proizvodov, ne razlikujejo od tistih, ki se uporabljajo za druge kategorije znamk, zaznava upoštevne javnosti ni nujno enaka pri tridimenzionalni znamki, sestavljeni iz videza proizvoda, in pri besedni ali figurativni znamki, sestavljeni iz znaka, ki ni odvisen od videza proizvoda, ki ga označuje. Dejansko povprečni potrošniki navadno ne ugotavljajo izvora proizvodov iz njihove oblike ali oblike njihove embalaže, če ni grafičnih ali besednih elementov, in je zato težje dokazati razlikovalni učinek take tridimenzionalne znamke kot besedne ali figurativne znamke (sodba Sodišča z dne 29. aprila 2004 v zadevi Henkel proti UUNT, C‑456/01 P in C-457/01 P, Recueil, str. I-5089, točka 38, in zgoraj navedena sodba Mag Instrument proti UUNT, točka 30).
33 Sodišče je presodilo, da morajo predvsem tridimenzionalne znamke, sestavljene iz embalaže proizvodov, v gospodarskem prometu zaradi razlogov, povezanih z naravo proizvoda, povprečno osveščenemu in razumno pozornemu in preudarnemu potrošniku navedenih proizvodov omogočiti, da navedene proizvode razlikuje od proizvodov drugih podjetij tudi brez analize ali primerjave in brez posebne pozornosti (glej v tem smislu sodbo z dne 12. februarja 2004 v zadevi Henkel, C‑218/01, Recueil, str. I-1725, točka 53). Tako ima oblika embalaže takih proizvodov razlikovalni učinek le, če se oblika lahko takoj zazna kot oznaka trgovskega izvora zadevnih proizvodov. Da bi lahko bilo tako, se mora zadevna znamka znatno razlikovati od norme oziroma navad na tem področju (zgoraj navedeni sodbi Henkel proti UUNT, točka 39, in Mag Instrument proti UUNT, točka 31).
34 V izpodbijani odločbi je odbor za pritožbe najprej opisal prijavljeno znamko kot „podolgovato obliko, ki spominja na predeno ali preprost zvitek, ki prikazuje štiri odseke dolžine od zgoraj navzdol“. Nato je ugotovil, da ta znamka nima razlikovalnega učinka, saj „čeprav je [bilo] res, da vzorci [klobas], ki so jih navedli preizkuševalci, niso [bile] takih oblik, ki bi bile popolnoma enake zadevni obliki […], pa se od teh ne razlikujejo veliko“. Dalje je menil, da je „očitno, da končni potrošnik, ki ne posveča posebne pozornosti, podolgovato in prevezano klobaso, ki se ji pogosto reče „kmečka“ klobasa, [lahko] vidi kot predeno [in] jo je [bilo] pogosto najti […] govejo pečenko, polnjeno ali ne, kot tudi zvit ali prevezan puranov ali piščančji zrezek, večinoma v obliki spirale (goveji zvitki)“. Tako je odbor za pritožbe presodil, da „dejstvo, da v zadevi malo bolj poudarjen videz zvitka ni [bil] dovolj poseben, da bi omogočil potrošniku, da bi ga nedvomno zaznal kot oznako izvora zadevnih proizvodov“.
35 Tožeča stranka najprej nasprotuje opisu prijavljene znamke odbora za pritožbe, ker naj po njenem mnenju zadevne oblike ne bi bilo nikakor mogoče primerjati s predenom ali preprosto zvito vrvjo.
36 Sodišče prve stopnje pa trdi, da je navedeni opis zelo podoben opisu, ki ga je podala tožeča stranka v svoji zahtevi za registracijo, v kateri je navedla, da je [bila] znamka „sestavljena iz oblike proizvoda“ in da „[je imela] le-ta značilen zvit relief v obliki predena“. Kot navaja UUNT, pa ta opis ni pomemben za presojo razlikovalnega učinka zadevne oblike, saj mora biti predmet presoje samo oblika, ki je prikazana v točki 2 zgoraj.
37 Tožeča stranka nasprotuje ugotovitvi, da naj bi bila prijavljena znamka brez slehernega razlikovalnega učinka, in trdi, da je oblika, za katero zahteva registracijo, sestavljena iz geometričnega motiva romba, da je edinstvena in se, ker na svetovnem trgu ni primerljive oblike, znatno razlikuje od vseh obstoječih in običajnih oblik črevesa in klobas na tem področju.
38 V zvezi s tem je treba pripomniti, da je treba za presojo, ali bi javnost obliko zadevnega črevesa lahko zaznavala kot označbo izvora, analizirati celotni vtis, ki ga ustvarja videz tega črevesa (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Oblika bele prozorne stekleničke, točka 37). Dalje, kot to poudarja odbor za pritožbe, novost ali originalnost nista upoštevni merili za presojo razlikovalnega učinka znamke, tako da za registracijo tridimenzionalne znamke ne zadostuje, da je originalna, ampak se mora pomembno razlikovati od osnovnih oblik zadevnega proizvoda, običajno uporabljanega v gospodarskem prometu, in ne sme dajati videza preproste različice teh oblik (zgoraj navedena sodba Oblika cigare rjave barve in pozlačenih palic, točka 44).
39 Glede navedene oblike v tej zadevi je treba ugotoviti, da pri celotnem vtisu znamke prevlada podolgovata oblika in je videz zvitosti na prvi pogled manj očiten. Podolgovata oblika je najobičajnejša oblika črevesa in klobas, kot je to v primerih, ki jih je predložil UUNT. Tudi njena površina se ne razlikuje pomembno od osnovnih oblik, ki se uporabljajo za klobase. Tako, kot navaja odbor za pritožbe, obstaja klobasa podolgovate in prevezane oblike z videzom predena, kot so „kmečke“ klobase in drugi proizvodi, ki se prodajajo zviti in prevezani, večinoma spiralne oblike, katerih površina je podobna površini prijavljene znamke. Ti proizvodi imajo tako kot zahtevana oblika tožeče stranke površino z značilnimi žlebiči, ki sestavljajo ponavljajoč se spremenljiv geometrični motiv.
40 Oblika, za katero tožeča stranka zahteva registracijo, se torej zaradi dejstva, da so njeni geometrični vzorci izrazitejši, ne razlikuje od običajno uporabljenih oblik za zadevne proizvode. Kot je pravilno ugotovil odbor za pritožbe, je videz zvitka prijavljene znamke le malo izrazitejši od videza drugih klobas in ne zadostuje, ker druge lastnosti niso neobičajne, da bi imela oblika zadevnega ovoja dovolj poseben celotni videz, ki bi potrošniku omogočal, da bi jo nedvomno zaznal kot oznako izvora zadevnih proizvodov (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Henkel, točka 49). Zahtevana oblika deluje kot različica osnovnih oblik klobas, tako da čeprav ne obstajajo enake oblike, upoštevni javnosti ne omogoča brez analize ali primerjave in brez posebne pozornosti razlikovati črevesa, ki ga trži tožeča stranka, ali klobas, ki jih ta embalira, od proizvodov drugih podjetij.
41 Glede trditve tožeče stranke, da iz sodne prakse izhaja, da povprečen potrošnik dojema uporabo oblike embalaže zadevnih proizvodov kot oznako trgovskega izvora, zadostuje ugotovitev, da v sodni praksi, ki jo navaja tožeča stranka, Sodišče prve stopnje nikakor ni presodilo, da so končni potrošniki dovzetni za obliko embalaže vseh proizvodov tekoče potrošnje, ampak je presojo omejilo na zadevne proizvode. V tej zadevi ni mogoče sklepati, da poskušajo proizvajalci črevesa ali klobas razlikovati svoje proizvode z obliko črevesa in da lahko na podlagi tega proizvajalci klobas in potrošniki prepoznajo oznako izvora v obliki črevesa in klobas. To trditev je treba torej zavrniti.
42 Glede trditve, da je UUNT registriral tridimenzionalne znamke iz prehranskega sektorja, je treba spomniti, da se odločbe odborov za pritožbe o registraciji znaka kot znamke Skupnosti v skladu z Uredbo št. 40/94 sprejemajo na podlagi izvrševanja vezane pristojnosti in ne pravice do prostega preudarka. Sposobnost registracije znaka kot znamke Skupnosti se lahko presoja le na podlagi te Uredbe, kot jo razlaga sodišče Skupnosti, in ne na podlagi prejšnjih praks odborov za pritožbe (sodba Sodišča prve stopnje z dne 27. februarja 2002 v zadevi Streamserve proti UUNT (STREAMSERVE), T-106/00, Recueil, str. II-723, točka 66, in zgoraj navedena sodba Oblika cigare rjave barve in pozlačenih palic, točka 51).
43 Seveda velja, da so dejanski ali pravni razlogi, ki so v prejšnji odločbi, lahko argument v podporo razlogu v zvezi s kršitvijo določbe Uredbe št. 40/94, vendar se tožeča stranka ni sklicevala na obstoj razlogov v odločbah, na katere se sklicuje, ki bi lahko izpodbijali presojo odbora za pritožbe, in se omejuje na navajanje, da te znamke zadevajo proizvode iz prehranskega sektorja (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo Oblika cigare rjave barve in pozlačenih palic, točka 52).
44 Končno je treba glede trditve, da naj bi nekateri nacionalni organi odobrili registracijo tridimenzionalnih znamk iz prehranskega sektorja, spomniti, da je sistem znamk Skupnosti avtonomen sistem, sestavljen iz celote pravil, da sledi lastnim ciljem in je njegova uporaba neodvisna od vseh nacionalnih sistemov (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 5. decembra 2000 v zadevi Messe München proti UUNT (electronica), T-32/00, Recueil, str. II-3829, točka 47, in z dne 24. novembra 2005 v zadevi Sadas proti UUNT – LTJ Diffusion (ARTHUR IN FELICIE), T‑346/04, še neobjavljena v ZOdl., točka 70). Sposobnost registracije znaka kot znamko Skupnosti je tako treba presojati samo na podlagi upoštevne skupnostne ureditve. V vsakem primeru je treba navesti, prvič, da se nacionalne registracije, na katere se sklicuje tožeča stranka, ne nanašajo na zadevno tridimenzionalno znamko in, drugič, kot je bilo ugotovljeno z upoštevanjem odločb UUNT, da tožeča stranka ni predložila nobenega argumenta, ki bi lahko izhajal iz teh odločb in bi dokazoval utemeljenost njegove tožbe.
45 Iz vsega navedenega izhaja, da odbor za pritožbe ni kršil člena 7(1)(b) Uredbe 40/94. Tožbo je torej treba zavrniti.
Stroški
46 Na podlagi člena 87(2) Poslovnika se stranki, ki s predlogom ni uspela, naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji naloži, naj v skladu z zahtevki nosi stroške UUNT.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (tretji senat)
razsodilo:
1) Tožba se zavrne.
2) Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luksemburgu, 31. maja 2006.